Preprečevanje poškodb

Preprečimo poškodbe otrok pri rekreaciji – nogomet

Preprečevanje poškodb

Sodelovanje v različnih športih spodbuja razvoj telesne pripravljenosti, motoričnih sposobnosti, socialnih veščin in trajnega spoštovanja do športa. Športne aktivnosti mladih so na splošno varne, tveganja so majhna, koristi pa velike.

Zadnje posodobljeno: 10.04.2026
Objavljeno: 10.04.2026

Nogomet je razburljiva, hitra igra, ki je zabavna in enostavna za učenje. Je pa tudi kontaktni šport, pri katerem trki med igralci in udarci, bodisi s celim telesom ali samo z nogo, lahko povzročijo poškodbe mišic, zvine sklepov in udarnine vključno s pretresom možganov. Da bi bilo igranje nogometa za otroke in mladostnike čim bolj varno in brez poškodb, jih poučimo o varnostnih ukrepih in jih spodbujamo, naj jih upoštevajo.

Otrok naj bo dobro telesno pripravljen

  • Dobra telesna pripravljenost igralcev lahko pomaga preprečiti poškodbe. Če na začetku rekreativne sezone otrok ni dobro telesno pripravljen, je treba postopoma povečevati intenzivnost vadbe, da otrok doseže višjo raven telesne zmogljivosti. Priporoča se, naj bodo otroci in mladostniki čez teden v povprečju vsaj 60 minut dnevno zmerno do visoko intenzivno telesno dejavni, vadba pa naj bo večinoma aerobna. V telesno dejavnost naj vsaj 3-krat tedensko vključijo visoko intenzivno aerobno telesno dejavnost in tiste oblike telesne dejavnosti, ki krepijo mišice in kosti.
  • Spodbujamo otroka, da se skozi vse leto udejstvuje v različnih športih. To je bistveno za razvoj spretnosti ter preprečevanje poškodb zaradi ponavljajočih se obremenitev in istih gibov.
  • Če naš otrok jemlje zdravila na recept, se moramo pred začetkom sodelovanja v športnih aktivnostih posvetovati z lečečim zdravnikom in pogovoriti o morebitnih vplivih zdravil na telo.
  • Otrok ne sme sodelovati v športnih aktivnostih, če ima bolezenske simptome, npr. povišano telesno temperaturo, bolečine, splošno mišično utrujenost, ali preboleva virusno infekcijo s povišano telesno temperaturo v zadnjih 24 urah.

Varna oprema za igranje nogometa

  • Nogometni čevlji. Na podplatih imajo običajno čepke ali pa samo rebraste podplate, ki pomagajo preprečiti zdrse. Skupaj z otrokom se prepričamo, da se čevlji dobro prilegajo nogi in da so vezalke vsakič pred igro čvrsto zavezane.
  • Ščitniki za goleni. Ščitniki za zaščito goleni se morajo dobro prilegati nogi. Zgoraj segajo tik do kolena, spodaj pa se tesno prilegajo okrog gležnja in pomagajo preprečiti poškodbe goleni. Ob nakupu ščitnikov za golen naj otrok s seboj vzame nogometne čevlje in nogavice, da se lažje prepričamo, ali mu ščitniki ustrezajo
  • Druga varovalna oprema:
    • Ščitnik za zobe pomaga preprečiti poškodbe zob, ust in jezika, zlasti če ima otrok fiksni zobni aparat. Ščitnik se mora v ustih dobro prilegati, zato se priporoča uporaba ščitnikov, ki so izdelani po meri.
    • Če otrok običajno nosi očala, naj jih med igro zamenja s športnimi očali z dioptrijo, ki morajo biti izdelana iz polikarbonata ali podobnega atestiranega materiala, da se med igro ne zlomijo.
    • Vratarji naj uporabljajo posebne vratarske rokavice, da zaščitijo roke pred udarci žoge na gol, in nosijo majico z dolgimi rokavi.
  • Nogometna žoga. Klasične nogometne žoge so narejene iz sintetičnega usnja ali poliuretana, kar zagotavlja dober nadzor in vzdržljivost. Uporabljajo se na travnatih in mokrih površinah, ker ne vpijajo vode. Žoge iz bolj trpežnih materialov, npr. iz gume ali posebej ojačanega usnja, pa prenesejo večje obremenitve, zato se uporabljajo na betonskih ali asfaltnih igriščih.

Varno okolje za rekreacijo

  • Skupaj z otrokom preverimo igrišče in se prepričamo, da na njem ni kamnov, lukenj ali drugih ovir, vključno z odpadki in razbitim steklom. Mokro zunanje igrišče lahko povzroči zdrse in padce, neravna površina ali kamni pa lahko povzročijo zvin gležnja ali druge poškodbe.
  • Obleke, opremo in dodatne žoge shranimo izven igrišča, da se otroci vanje ne spotaknejo.
  • Če je igrišče mokro, naj otroci uporabljajo žogo iz sintetičnih materialov, ki ne vpija vode. Usnjena žoga se lahko namoči in postane zelo težka, zaradi česar so igralci izpostavljeni visokemu tveganju za poškodbe.
  • Preverimo oba gola, ki morata biti dobro pričvrščena v tla, vratnice pa nepoškodovane in obložene z ustreznim oblazinjenjem. Oblazinjenje gola zmanjša tveganje za poškodbe glave, če vratar ali drug član ekipe trči v vratnico. Otroci ne smejo plezati po golu, sedeti na njem ali se obešati na mrežo, ker se lahko gol prevrne in jih resno poškoduje.
  • Otroci morajo biti pozorni tudi na vremenske razmere. V primeru, da se približuje nevihta in začne grmeti, je treba takoj zapustiti igrišče in se umakniti v notranje prostore.
  • Kadar otroci igrajo na prostem, naj uporabljajo kremo za sončenje z zaščitnim faktorjem (SPF) 30 ali več, ki je odporna proti znojenju.

Pred začetkom igre

  • Otrok naj najprej odloži ves nakit.
  • Pred začetkom igre se mora ogreti in raztegniti, da pripravi telo na vadbo. Zadnje raziskave priporočajo kratkotrajno ogrevanje (10-15 minut), pri katerem intenzivnost postopoma narašča. V ogrevanje je priporočljivo vključiti predvsem dinamične raztezne vaje, specifične gibalne naloge in tudi vaje s simulacijo igre.
  • Otrok mora biti dobro hidriran, zlasti v vročih, sončnih dneh. Priporoča se, naj otrok že 45 minut pred vadbo zaužije 2-4 decilitre vode, razredčenega naravnega sadnega soka ali športne pijače.

Med igro na igrišču

  • Otroci naj igrajo nogomet z drugimi otroki, ki imajo enako raven spretnosti, so telesno enako zreli in imajo približno enako telesno maso, ker se tako zmanjša tveganje za poškodbe.
  • Igralci morajo slediti pravilom igranja nogometa in uporabljati ustrezne tehnike. Npr. udarec žoge z glavo lahko povzroči pretres možganov in/ali poškodbo vratu. Zato v nekaterih mladinskih nogometnih ligah otroci, stari 10 let in mlajši, ne smejo odbijati žoge z glavo, določene omejitve glede udarcev žoge z glavo pa morajo spoštovati tudi starejši otroci.
  • Če otrok med igro čuti bolečino ali se poškoduje mora z igranjem prenehati. Pred vrnitvijo k telesnim dejavnostim naj opraviti pregled pri zdravniku.
  • Otrok mora ostati dobro hidriran, zato naj med in po igri pije dovolj tekočine, da se bo telo lahko hladilo z znojenjem. Med vadbo naj si vzame odmor vsakih 20 minut in zaužije 2,5 decilitra tekočine.

Po končani igri

  • Otrok naj se po končani igri ohlaja in razteza 5-10 minut, npr. z 2-3 minutami rahlega teka ali hoje in s 5 minutami blagih razteznih vaj.

Kaj moramo starši še vedeti?

  • Vpišimo se v tečaj prve pomoči, da bomo znali pomagati otroku, če se poškoduje.
  • Če se je otrok med igranjem nogometa poškodoval, bodimo pozorni tudi na morebitne znake in simptome pretresa možganov. Ta lahko nastane zaradi udarca v glavo ali udarca v telo, ki povzroči sunek in hiter premik glave in možganov. Vsak pretres možganov je resen, ker gre za poškodbo možganov. Bodimo pozorni, saj se večina pretresov možganov zgodi brez izgube zavesti.
  • Pretresa možganov ne moremo videti, lahko pa prepoznamo njegove znake in simptome, ki se včasih pojavijo takoj po poškodbi glave, včasih pa šele nekaj dni ali tednov po njej. Prepoznavanje in ustrezno ukrepanje lahko prepreči poslabšanje poškodbe in pomaga pri hitrejšem okrevanju.

Znaki pretresa možganov, ki jih starši lahko opazimo

  • otrok je videti omamljen ali osupel;
  • pozabi navodila;
  • ni prepričan o poteku igre ali rezultatu;
  • pri gibanju je neroden;
  • na vprašanja odgovarja počasi;
  • izgubi zavest (tudi za kratek čas);
  • kaže spremembe v vedenju ali osebnosti;
  • se ne more spomniti dogodkov pred padcem ali udarcem;
  • se ne more spomniti dogodkov padcem ali udarcem .

Simptomi pretresa možganov, o katerih lahko poroča otrok

  • glavobol ali „pritisk“ v glavi;
  • slabost ali bruhanje;
  • težave z ravnotežjem ali vrtoglavica;
  • dvojni ali zamegljen vid;
  • večja občutljivost na svetlobo;
  • večja občutljivost na hrup;
  • občutek počasnosti, omotičnosti;
  • težave s koncentracijo ali spominom;
  • zmedenost.
  • Če naš otrok poroča o kakršnih koli simptomih pretresa možganov ali če simptome/znake opazimo sami, takoj poiščemo zdravniško pomoč.
  • Zdravljenje pretresa možganov zahteva določen čas. Otroka se ne sme telesno udejstvovati, dokler tega ne odobri lečeči zdravnik. Otroci, ki se prehitro vrnejo k telesni dejavnosti (medtem ko se možgani še zdravijo), imajo večje tveganje za nastanek novega pretresa možganov, ki je lahko bolj resen.

 

Za dobro javno zdravje
Varnost živil

Kampanja Safe2Eat: znanstveno podprte smernice varne hrane

Podrobno
Nalezljive bolezni

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno

Išči