Košarka je med mladimi zelo priljubljen šport, saj je igro mogoče prilagoditi tako, da igra poljubno število igralcev, npr. eden na enega, dva na dva, trije na tri ipd. Kot pri vsakem športu tudi pri košarki obstaja tveganje za nastanek poškodb zaradi padcev, trkov med igralci, nerodnih pristankov, nenadnih sprememb smeri in udarcev z žogo. Najpogostejše poškodbe so zvini gležnja, poškodbe roke, prstov, glave, obraza in zob. Da bi bilo igranje košarke za otroke in mladostnike čim bolj varno, jih poučimo o varnostnih ukrepih in jih spodbujamo, naj jih upoštevajo.
Otrok naj bo dobro telesno pripravljen
- Dobra telesna pripravljenost igralcev lahko pomaga preprečiti poškodbe. Če na začetku rekreativne sezone otrok ni dobro telesno pripravljen, je treba postopoma povečevati intenzivnost vadbe, da otrok doseže višjo raven telesne zmogljivosti. Priporoča se, naj bodo otroci in mladostniki čez teden v povprečju vsaj 60 minut dnevno zmerno do visoko intenzivno telesno dejavni, vadba pa naj bo večinoma aerobna. V telesno dejavnost naj vsaj 3-krat tedensko vključijo visoko intenzivno aerobno telesno dejavnost in tiste oblike telesne dejavnosti, ki krepijo mišice in kosti.
- Spodbujamo otroka, da se skozi vse leto udejstvuje v različnih športih. To je bistveno za razvoj spretnosti ter preprečevanje poškodb zaradi ponavljajočih se obremenitev in istih gibov.
- Če naš otrok jemlje zdravila na recept, se moramo pred začetkom sodelovanja v športnih aktivnostih posvetovati z lečečim zdravnikom in pogovoriti o morebitnih vplivih zdravil na telo.
- Otrok ne sme sodelovati v športnih aktivnostih, če ima bolezenske simptome, npr. povišano telesno temperaturo, bolečine, splošno mišično utrujenost, ali preboleva virusno infekcijo s povišano telesno temperaturo v zadnjih 24 urah.
Varna oprema za igranje košarke
- Superge za košarko. Imajo nekoliko višji zgornji del pod gležnjem, kar zagotavlja večjo stabilnost gležnja med skoki in ob pristankih na tla, ter protizdrsne podplate. Skupaj z otrokom se prepričamo, da se superge dobro prilegajo nogi in da so vezalke vsakič pred igro čvrsto zavezane. Superge morajo biti primerne za igralno površino. Protizdrsne podplate pri supergah, primernih za notranja igrišča, ohranimo v dobrem stanju tako, da jih otrok nosi samo v notranjih prostorih.
- Ščitnik za zobe. Delno absorbira silo morebitnega udarca, ki ga otrok dobi v glavo ali čeljust. S tem pomaga preprečiti poškodbe zob, ust in jezika, zlasti če ima otrok fiksni zobni aparat. Zobni ščitnik se mora v ustih dobro prilegati, zato se priporoča uporaba ščitnikov, ki so izdelani po meri.
- Športna očala. Če otrok običajno nosi očala, naj jih med igro zamenja s športnimi očali z dioptrijo, ki morajo biti izdelana iz polikarbonata ali podobnega atestiranega materiala, da se med igro ne zlomijo.
Varno okolje za rekreacijo
- Skupaj z otrokom preverimo igrišče in se prepričamo, da na njem ni kamnov, lukenj ali drugih ovir, vključno z odpadki in razbitim steklom. Mokro zunanje igrišče lahko povzroči zdrse in padce, neravna površina ali kamni pa lahko povzročijo zvin gležnja ali druge poškodbe.
- Obleke, opremo in dodatne žoge shranimo izven igrišča, da se otroci vanje ne spotaknejo.
- Koši in mejne črte igrišča ne smejo biti preblizu stenam in napeljavam.
- Preverimo oba koša, katerih nosilno ogrodje mora biti dobro pričvrščeno v steno ali v tla. Nosilno ogrodje, tabla in koš morajo biti dobro vzdrževani, kakovostni in ustrezno oblazinjeni.
- Če želimo namestiti koš za košarko doma, to opravilo raje prepustimo ustrezno usposobljeni osebi. Koša za košarko ali tablo ni varno namestiti na steno, izdelano iz opeke.
- Otroci morajo biti pozorni tudi na vremenske razmere. V primeru, da se približuje nevihta in začne grmeti, je treba takoj zapustiti igrišče in se umakniti v notranje prostore.
- Kadar otroci igrajo košarko na prostem, naj uporabljajo kremo za sončenje z zaščitnim faktorjem (SPF) 30 ali več, ki je odporna proti znojenju.
Pred začetkom igre
- Otrok naj najprej odloži ves nakit.
- Pred začetkom igre se mora ogreti in raztegniti, da pripravi telo na vadbo. Zadnje raziskave priporočajo kratkotrajno ogrevanje (10-15 minut), pri katerem intenzivnost postopoma narašča. V ogrevanje je priporočljivo vključiti predvsem dinamične raztezne vaje, specifične gibalne naloge in tudi vaje s simulacijo igre.
- Otrok mora biti dobro hidriran, zlasti v vročih, sončnih dneh. Priporoča se, naj otrok že 45 minut pred vadbo zaužije 2-4 decilitre vode, razredčenega naravnega sadnega soka ali športne pijače.
Med igro na igrišču
- Otroci naj igrajo košarko z drugimi otroki, ki imajo enako raven spretnosti, so telesno enako zreli in imajo približno enako telesno maso, ker se tako zmanjša tveganje za poškodbe.
- Igralci morajo slediti pravilom igranja košarke in uporabljati ustrezne tehnike, npr. za metanje na koš, podajanje, skoke in pristanke. Otroci se ne smejo obešati na obroč koša ali se na njem gugati.
- Če otrok med igro čuti bolečino ali se poškoduje, mora z igranjem prenehati. Pred vrnitvijo k telesnim dejavnostim naj opraviti pregled pri zdravniku.
- Otrok mora ostati dobro hidriran, zato naj med in po igri pije dovolj tekočine, da se bo telo lahko hladilo z znojenjem. Med vadbo naj si vzame odmor vsakih 20 minut in zaužije 2,5 decilitra tekočine.
Po končani igri
- Otrok naj se po končani igri ohlaja in razteza 5-10 minut, npr. z 2-3 minutami rahlega teka ali hoje in s 5 minutami blagih razteznih vaj.
Kaj moramo starši še vedeti
- Vpišimo se v tečaj prve pomoči, da bomo znali pomagati otroku, če se poškoduje.
- Če se je otrok med igro poškodoval, bodimo pozorni tudi na morebitne znake in simptome pretresa možganov. Ta lahko nastane zaradi udarca v glavo ali udarca v telo, ki povzroči sunek in hiter premik glave in možganov. Vsak pretres možganov je resen, ker gre za poškodbo možganov. Bodimo pozorni, saj se večina pretresov možganov zgodi brez izgube zavesti.
- Pretresa možganov ne moremo videti, lahko pa prepoznamo njegove znake in simptome, ki se včasih pojavijo takoj po poškodbi glave, včasih pa šele nekaj dni ali tednov po njej. Prepoznavanje in ustrezno ukrepanje lahko prepreči poslabšanje stanja in pomaga pri hitrejšem okrevanju.
Znaki pretresa možganov, ki jih starši lahko opazimo
- otrok je videti omamljen ali osupel;
- pozabi navodila;
- ni prepričan o poteku igre ali rezultatu;
- pri gibanju je neroden;
- na vprašanja odgovarja počasi;
- izgubi zavest (tudi za kratek čas);
- kaže spremembe v vedenju ali osebnosti;
- se ne more spomniti dogodkov pred udarcem ali padcem;
- se ne more spomniti dogodkov po udarcu ali padcu.
Simptomi pretresa možganov, o katerih lahko poroča otrok
- glavobol ali „pritisk“ v glavi;
- slabost ali bruhanje;
- težave z ravnotežjem ali vrtoglavica;
- dvojni ali zamegljen vid;
- večja občutljivost na svetlobo;
- večja občutljivost na hrup;
- občutek počasnosti, omotičnosti;
- težave s koncentracijo ali spominom;
- zmedenost.
- Če naš otrok poroča o kakršnih koli simptomih pretresa možganov ali če simptome/znake opazimo sami, takoj poiščemo zdravniško pomoč.
- Zdravljenje pretresa možganov zahteva določen čas. Otroka se ne sme telesno udejstvovati, dokler tega ne odobri lečeči zdravnik. Otroci, ki se prehitro vrnejo k telesni dejavnosti (medtem ko se možgani še zdravijo), imajo večje tveganje za nastanek novega pretresa možganov, ki je lahko bolj resen.
