29. april 2024 – evropski dan medgeneracijske solidarnosti

Obeležitev evropskega dne medgeneracijske solidarnosti je sprožila Age platform Europe (AGE) in osvetljuje medgeneracijske prakse in potrebo po spodbujanju »kulture« medgeneracijskega dialoga in sodelovanja v vse bolj polarizirani družbi.

Letos naslavljamo ˝Solidarnost med generacijami – Gradimo mostove za praznovanje tega, kar nas združuje˝. V današnji družbi, kjer hiter tehnološki napredek in družbeni premiki povečujejo tveganje generacijskih ločnic, je spodbujanje dialoga in sodelovanja med različnimi starostnimi skupinami ključnega pomena. Evropski dan solidarnosti med generacijami je opomin na pomen premoščanja teh vrzeli in spodbujanja razumevanja, empatije in sodelovanja med generacijami.

Staranje prebivalstva bo v prihodnjih desetletjih najverjetneje imelo vse večji pomen. Nizka rodnost in daljša pričakovana življenjska doba sta preoblikovali tudi slovensko starostno piramido. Delež prebivalcev, starih 65 let in več, narašča in je leta 2003 presegel delež otrok in mladostnikov, starih do 14 let. Ta razlika se še povečuje. V zadnjem desetletnem obdobju se je delež: – otrok in mladostnikov (0–14 let) povečal za 3,4 %,  prebivalcev v starosti 65 let in več pa za 23,1 %.

Slovenija je leta 2017 sprejela Strategijo dolgožive družbe in je oblikovana na konceptu aktivnega staranja, ki poudarja aktivnost in ustvarjalnost v vseh življenjskih obdobjih, skrb za zdravje in medgeneracijsko sodelovanje ter solidarnost.

Konec januarja 2021 je Evropska komisija predstavila zeleno knjigo  o staranju s podnaslovom  Spodbujanje solidarnosti in odgovornosti med generacijami. Temelji na vseživljenjskem pristopu, ki odraža vsesplošen vpliv staranja na vse generacije in življenjska obdobja. Ob tem poudarja, da je pomembno doseči pravo ravnovesje med trajnostnimi rešitvami za naše sisteme socialnega varstva in krepitvijo medgeneracijske solidarnosti.

Naša civilna družba vse bolj krepi dojemanje, da na rast medgeneracijskih strategij in oblikovanje ustreznih programov in socialne politike najbolj vpliva razumevanje, da naša civilna družba temelji na dajanju in prejemanju virov v celotnem življenjskem obdobju, in razumevanju, da medgeneracijski odnosi spodbujajo večje družbeno dobro.

V preteklosti so starejše generacije veliko bolj sodelovale z mlajšimi in obratno. Toda časi se spreminjajo in v današnji družbi iz različnih razlogov (starši imajo otroke v pozneje v življenju, otroci živijo oddaljeni od svojih staršev, zasedenost in preobremenjenost z delovnimi/osebnimi načrti, migracije mladih v večja mesta, …) temu žal ni več tako.

Če želimo oblikovati družbo, prijazno do vseh ljudi, moramo krepiti sodelovanje med ljudmi različnih starosti, razumeti posebnosti posameznih generacij in spoštovati njihove različnosti. Povezovanje in sodelovanje, tako med generacijami kot znotraj njih, povečuje medgeneracijsko sožitje ter medsebojno razumevanje.

Medgeneracijsko povezovanje je lahko prednost za vse generacije ker:

• nudi priložnost za vse generacije, da se naučijo novih spretnosti,
• daje otrokom in starejšim odraslim smisel,
• pomaga odpraviti strahove, ki jih lahko ima otrok do starejših,
• pomaga otrokom razumeti in kasneje tudi sprejeti svoje staranje,
• poživlja in daje energijo starejšim odraslim,
• pomaga zmanjšati verjetnost depresije pri starejših,
• zmanjša izoliranost starejših odraslih,
• zapolni praznino tistim otrokom, ki nimajo svojih starih staršev,
• pomaga ohranjati družinske zgodbe in zgodovino.

Vzporedno med 24. in 30. aprilom poteka tudi globalni medgeneracijski teden, ki želi podpreti rast medgeneracijskih praks po vsem svetu pri ozaveščanju o njihovi vrednosti in ustvarjanju priložnosti za izmenjavo znanja. Gre za večletno kampanjo, ki jo vodi civilna družba.

Medgeneracijska praksa ni le dobrodošla, ampak je nujna!

Ključna sporočila o medgeneracijski praksi:

• Starizem – stereotipi, predsodki in diskriminacija drugih ali nas samih na podlagi starosti – je škodljiv in razširjen ter vpliva na ljudi vseh starosti.
• Dobra novica je, da se je proti starizmu mogoče boriti in da medgeneracijske prakse pripomorejo k zmanjšanju slednjega.
• Medgeneracijske prakse združujejo ljudi različnih starosti ali generacij v ciljno usmerjenih, vzajemno koristnih aktivnostih, ki spodbujajo večje razumevanje in spoštovanje.
• Čeprav je medgeneracijska praksa dragocena strategija za zmanjševanje staranja, lahko prinaša tudi širše koristi za ljudi vseh starosti.
• Vendar lahko aktivnosti, ki združujejo ljudi različnih generacij, potencialno poslabšajo obstoječi starizem in delitve, če niso dobro načrtovane, izvedene in ovrednotene.
• Na voljo je nov vodnik “korak za korakom” v okviru globalne kampanje za boj proti starizmu, povezovanje generacij, ki podpira vlade, civilno družbo in skupnosti pri učinkovitem izvajanju medgeneracijske prakse.
• Medgeneracijska praksa ustvarja tudi priložnosti za ljudi vseh starosti, da se povežejo med seboj, pomagajo pri vzpostavljanju novih odnosov, krepijo skupnosti in gradijo na pozitivnih virih, ki jih lahko ljudje vseh starosti ponudijo drug drugemu.

Več na naslednji povezavi.

Podprite medgeneracijsko sodelovanje tudi vi! Se sprašujete kako?

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v preteklem letu na evropski dan medgeneracijske solidarnosti najavil vseslovensko akcijo Pokloni čas, polepšaj dan s katero je zainteresirane deležnike povabil k medsektorskem povezovanju v posamezni lokalni skupnosti, medgeneracijskemu sodelovanju, povezovanju različnih generacij s kulturnim pridihom, v katerem je bila v ospredju knjiga.

Vseslovensko akcijo Pokloni čas, polepšaj dan (PČPD) znotraj NIJZ podpirajo tako zdrave šole, zdravje v vrtcu, zdrava mesta in izvajalci patronažnega zdravstvenega varstva. Aktivnosti so se pridružujejo tudi ostali sektorji.

Vseslovensko akcijo Pokloni čas, polepšaj dan v letu 2024 nadaljujemo. Letošnja izbrana tema temelji na povezovanju različnih generacij s poudarkom na telesni dejavnosti oziroma gibanju, ki je eden izmed temeljev za aktivno in zdravo staranje.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je telesna nedejavnost na četrtem mestu med dejavniki tveganja za umrljivost. Na telesno dejavnost posameznika vplivajo mnogi dejavniki, med katerimi so izjemno pomembni socialno-ekonomski dejavniki, kot so izobrazba, višina dohodka, bivalno okolje in družbeni sloj. Mehanizmi, preko katerih socialno-ekonomski dejavniki vplivajo na telesno dejavnost, so različni, vsi pa imajo enako posledico: premalo telesne dejavnosti ali telesno nedejavnost ter s tem povečano tveganje za pojav kroničnih nenalezljivih bolezni.

Daljše in neprekinjeno sedenje negativno vpliva tudi na zdravje posameznikov, ki so sicer redno telesno dejavni v skladu s priporočili.

Pri otrocih je sedenje, zlasti gledanje televizije, povezano z visokim tveganjem za nalaganje maščobnih celic in prekomerno telesno težo ter negativnimi učinki na psihosocialno zdravje in pomanjkljiv razvoj motoričnih sposobnosti.  Pri starejših ljudeh, zlasti pri starostnikih, so posledice povezane s poslabšanjem kakovosti življenja, funkcionalnim omejitvam, izgubi mišične mase, bolečinami, anksioznostjo in depresijo. Prvi cilj pri preventivi krhkosti je čim dlje ohraniti telesno neodvisnost.

Telesna dejavnost na prostem ima ugodne učinke na zdravje ljudi vseh starosti. Zelena okolja ugodno vplivajo na zmanjšanje dejavnikov tveganja za zdravje. Zaradi svojih naravnih značilnosti imajo zelene površine velik pomen za doseganje kakovostnega življenjskega okolja, saj imajo t. i. obnovitveni učinek na ljudi, spodbujajo telesno dejavnost lokalnih prebivalcev in drugih v zunanjem zelenem okolju, vplivajo na družbeno povezanost in izboljšujejo okoljske dejavnike, kar vse neposredno vpliva na zdravje in dobro počutje ljudi.

Redna telesna dejavnost, zlasti dolgotrajno izvajanje, pozitivno vpliva na skoraj vse druge dejavnike tveganja, pri čemer so stranski učinki minimalni in je eden ključnih dejavnikov zdravega življenjskega sloga.

Aktivnosti v zunanjem okolju pomagajo ljudem, da se sprostijo, lahko pomagajo pri obnovi energije in notranjega miru zaradi določenih s starostjo povezanih stresov, kot so šola, delo, družinski pritiski, osamljenost. Dobra telesna pripravljenost starejših ugodno vpliva na zmanjšanje tveganja za krhkost in padce, zato je pomembno da starejši poleg aktivnega življenjskega sloga (npr. hoja, kolesarjenje, sprehod) redno izvajajo tudi vaje za mišično moč in izboljšanje ravnotežja. Vsak gib šteje, zato skupaj poiščimo načine kako povečati dnevno količino telesne dejavnosti za zdravje.

Kako telesna dejavnost vpliva na duševno zdravje?

Starejše osebe so ranljiva skupina prebivalstva, za katero je značilna višja zbolevnost in multimorbidnost. Gre za izredno heterogeno skupino, pri kateri je še smiselno delovati preventivno in s tem dosegati pozitivne učinke za (telesno in duševno) zdravje. Še zlasti je potrebno izpostaviti skrb za dobro počutje, dobre medosebne odnose, vključenost v družbo, kakovosten spanec, zdravo prehranjevanje in nenazadnje redno telesno dejavnost. Telesna dejavnost starejših zajema vsakršno gibalno aktivnost, s katero se oseba lahko ukvarja in je prilagojena njenim zmožnostim (npr. hitra hoja, plavanje, kolesarjenje, igre z žogo, lahka aerobika, ples, delo na vrtu, hišna opravila, hoja po stopnicah itd.).

Redna telesna dejavnost je izredno pomembna za ohranjanje dobrega zdravja in samostojnosti, hkrati pa upočasnjuje procese staranja. Ohranja moč, vzdržljivost, prožnost in dobro ravnotežje ter preprečuje krhkost. Redna telesna dejavnost zmanjšuje občutke tesnobe, po drugi strani pa povečuje sposobnost za bolj učinkovito spoprijemanje z dejavniki, ki vzbujajo tesnobo. Pomembno je, da tudi starejši vsaj za 20 minut na dan izvajajo dejavnosti, s katerimi pospešijo svoj srčni utrip in dihanje ter s tem izboljšajo delovanje srčne mišice.

Dejavni starejši ljudje, ki aktivno iščejo nove izkušnje, poročajo o boljšem zdravju, kot tisti, ki se po upokojitvi umaknejo in niso dejavno vpleteni v okolje, v katerem živijo. Aktivno sodelovanje v skupnosti pa predstavlja nepogrešljivo sestavino kakovostnega preživljanja časa v tretjem življenjskem obdobju. Pomembno je spodbujati starejše prebivalce k vključitvi v katero izmed društev v lokalnem okolju, ki naj bodo ljudem na voljo tudi v odročnejših krajih in vaseh.

Kako naj začnem, kaj naj počnem?

• Razmislite v čem uživate in kaj je za vas varno in si izberite dejavnost, ki vam danes ustreza; sprehod po gozdu, v hribe, po mestu, hitra hoja, tek, kolesarjenje, vaje za sproščanje doma. Pomembno je, da vam je dejavnost v veselje in se ob njej dobro počutite.
• Ko vam razmere ne dopuščajo, da se odpravite v naravo, izkoristite balkon oziroma hišni vrt ali vsaj na široko odprite okno. Gibanje na svežem zraku poživi telo in duha. Naredite nekaj globokih vdihov/izdihov, dvigov na prste, počepov, zakrožite z rokami, boki. Skratka, razgibajte in sprostite telo.
• Glasba in ples sproščata, še posebej, kadar so v to vključeni ostali družinski člani in/ali prijatelji.
• Vaš dom je lahko tudi vaša telovadnica; plastenke vode so uteži, stol je opora za sklece, pručka predstavlja stopnico, metla nadomesti palico s pomočjo katere razgibamo ramenski obroč, preproga pa je lahko blazina, na kateri izvajamo vaje na tleh.
• Mobilne aplikacije, števci korakov, pametne ure so motivator in dnevnik telesne dejavnosti ter pokazatelj napredka. Ni vseeno ali naredite 7000 korakov v počasnem ali hitrem tempu – spremljajte svoje gibanje. Lahko si tudi preprosto zapisujete, kdaj in kaj ste počeli, koliko korakov ste naredili in kako ste se ob tem počutili. Ne štejte le kilometrov in ur. Štejte korake, stopnice, minute, počepe, raztege in pri tem opazujte svoje počutje/razpoloženje.

Ste pripravljeni na aktivno in zdravo staranje?

Morda se pridružite z dokazi podprtemu vadbenemu probramu Vadbeceda, ki je bil zasnovan v sodelovanju s strokovnjaki s področja javnega zdravja, rehabilitacije in športa. Nastal je v okviru projekta Integracija geriatrične oskrbe starejših. Namenjen je starejšim, ki si želijo ohraniti svojo vitalnost in izboljšati kakovost življenja. Poudarek dajejo: učinkovitosti programa, sodelovanju strokovnjakov, brezplačni udeležbi za zdravstveno zavarovane, delu s strokovnjaki in vadbi doma.

Aktivnosti za krepitev zdravja najdete preko naslednje povezave.

Medgeneracijska telesna dejavnost je lahko prijetna metoda za preprečevanje sedečega vedenja starejših, kot tudi mlajših (odmik od pametnih zaslonov). Da vam bo lažje začeti, predlagamo (seveda če imate slednjo možnost), da povabite k izvedbi aktivnosti na področju telesne dejavnosti vaše vnuke.

Pri otrocih lahko igra v naravi pozitivno vpliva na vseh pet področij razvoja: telesno, socialno-čustveno, senzorično, kognitivno in komunikacijsko. Zeleni prostori so lahko še posebej koristni za starejše odrasle, saj lahko zagotavljajo varne priložnosti za aktivnosti in interakcijo z drugimi ljudmi, hkrati pa spodbujajo um in čute.

Uporaba skupnih javnih prostorov zmanjša splošni stres, izboljša spodobnost obvladovanja, spodbuja večgeneracijsko interakcijo, zmanjšuje socialno izolacijo, krepi veščine vzpostavljanja odnosov ter izboljšuje ali ohranja kognitivne funkcije.

Medgeneracijske aktivnosti pri starejših preprečujejo osamljenost, zmanjšujejo depresijo, izboljšujejo odnos do mladih ter samospoštovanje udeležencev in spodbujajo ustvarjalnost, ohranjajo telesno dejavnost, spodbujajo intelektualne dejavnosti, izboljšujejo duševno počutje in kakovost življenja v povezavi z zdravjem. Pri mlajših zmanjšujejo predsodke in negativni odnos do starejših, ki sodelujejo v medgeneracijskih telesnih dejavnostih.

Naj medgeneracijske aktivnosti v okviru vseslovenske akcije PČPD v letu 2024 vodijo v izmenjavo ali povezovanje tako med generacijami kot med ljudmi. Naj postanejo priložnost tako za ljudi kot okolja, hkrati pa naj spodbujajo številne pozitivne koristi za vse.

Medgeneracijske aktivnosti, ki jih lahko izvedete v okviru vseslovenske akcije Pokloni čas, polepšaj dan, so lahko predlog za vključitev obeh generacij v program telesne dejavnosti, ki se izvajajo skupaj.

»Kamenčke« na področju aktivnega in zdravega staranja lahko prispevamo vsi.

Bi radi nekomu polepšali dan?

Pridružite se vseslovenski akciji »Pokloni čas, polepšaj dan«! Več o vseslovenski akciji Pokloni čas, polepšaj dan najdete na spletni strani www.staranje.si.

Dodatni viri:

https://www.playcore.com/news/why-intergenerational-play-and-recreation-is-important

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8293167/

https://podprimostarejse.si/