1. oktober – Mednarodni dan starejših

Naša globalna družba se močno spreminja, pandemija covida-19 je globoko zarezala v naša življenja in v Evropi se spopadamo z obsežnimi posledicami pandemije covida-19. Vse več politik svoje moči usmerja v aktivnosti hitro rastočih se demografskih sprememb tudi na področju staranja in javnega zdravja. Združeni narodi pod okriljem Dekade staranja (2021-2030) podpirajo politike z različnimi dejavnostmi, tudi z obeležitvijo mednarodnih dni.

V okviru letošnje teme Mednarodnega dne starejših oseb (#UNIDOP2022) opozarjajo na pomembno vlogo starejših žensk pri obvladovanju globalnih in lokalnih izzivov. Starejše ženske namreč prispevajo tudi k reševanju globalne problematike s svojo trdoživostjo, stališči in delovanjem.

Kako je v Sloveniji?

V Sloveniji število žensk starostne skupine nad 65 let občutno presega število moških, ženske pa tudi v povprečju dosegajo višjo starost kot moških.

Leta 2019 je bilo v Sloveniji pričakovano število zdravih let življenja ob rojstvu manjše kot v EU za 5,3 % pri moških in za 6% pri ženskah. Ta razlika je največja v starostni skupini nad 65 let; pri moških znaša 14,7 %, pri ženskah pa 17,3 %. Povprečna starost umrlih se še naprej viša, v zadnjem desetletju 2011–2020 se je zvišala za 3,7 let (pri moških za 4, pri ženskah za 3 leta). Tako so v povprečju moški doživeli dobrih 75, ženske pa skoraj 83 let starosti(NIJZ, Zdravstveni statistični letopis 2020).

Kako si lahko podaljšamo zdrava leta življenja?

Pomembno je zavedanje, da se staramo v vseh življenjskih obdobjih, zato naj bo naše življenje vedno aktivno in zdravo. Zdrava leta življenja si lahko podaljšamo z zdravim življenjskim slogom, to je z ustreznim in kakovostnim gibanjem, ritmično in zdravo prehrano, dobrim duševnim zdravjem, kakovostnim spanjem, vključenostjo v okolje, z dobrim socialnim krogom itd.

Zdravo prehranjevanje in redna telesna dejavnost sta med ključnimi dejavniki varovanja in krepitve zdravja, ki prispevata k boljšemu zdravju, ter dolgoročno zaradi manjše potrebe po obiskovanju zdravnika, tudi k večji kakovosti in k vzdržnosti zdravstvenih sistemov. Med odraščanjem prehrana in telesna dejavnost zagotavljata optimalno rast in razvoj, izboljšata počutje delovno storilnost pri odraslih, dolgoročno pa predvsem krepita zdravje, povečujeta kakovost življenja in prispevata k aktivnemu in zdravemu staranju.

Ženske v Sloveniji so bolj izpostavljene tveganju revščine kot moški

Stopnja tveganja revščine, med vsemi prebivalci Slovenije, je bila leta 2021 11,7-odstotna, kar pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 243.000 prebivalcev Slovenije. Najvišja je bila med osebami, starimi 65 ali več let, in sicer, 17,7-odstotna (med moškimi 12,7 %, med ženskami 20,6%). Med starejšimi od 74 let je bila celo 18,4%, od tega 9,3% med moškimi, 24,2% med ženskami (SURS, Dohodek revščina in socialna izključenost, 2021).

Kako si lahko pomagamo?

Pomagamo si lahko tudi s širitvijo socialne mreže, vključevanjem v brezplačne dejavnosti, spregovorimo o problematiki, zaprosimo za pomoč in podobno.

Izzivi in vizije za kakovostno in dostojno življenje starejših odraslih močno temeljijo na ženski populaciji, ki igrajo pomembno vlogo prav v neformalnem varstvu, skrbstvu (tako vnukov kot starejših oseb, partnerja), pomoči v gospodinjstvu in prostovoljnem delu zunaj družine. Prispevek starejših k kakovosti življenja mlajših generacij igra pomembno vlogo.

V publikaciji Neenakosti v zdravju – Izziv prihodnosti v medsektorskem povezovanju, ki je izšla leta 2021, so v poglavju Vključenost v organizirano oskrbo na domu (65+) zapisali: »Slovenija, z vidika vključenosti populacije v organizirano oskrbo na domu ne kotira prav visoko in sodi med države, kjer tovrstne storitve oz. oskrba, kljub strateški nameri države, še vedno niso dovolj razvite in razširjene«.

Spodnji graf (št.1) nam podaja, da je v Sloveniji leta 2017 organizirano oskrbo na domu prejemalo 5,3% oseb, starih 65 ali več let, kar predstavlja zelo nizek delež vključenosti v primerjavi z drugimi evropskimi državami, ki sodelujejo v raziskavi SHARE.

Iz navedenega lahko sklepamo, da igrajo v našem okolju še vedno pomembno vlogo neformalne aktivnost/neformalna oskrba, ki je pomemben segment (dopolnitev) formalne dolgotrajne/zdravstvene in socialne oskrbe.

So starejše ženske vse bolj močan kreator našega življenja?

Starejše ženske so vse bolj močan kreator našega življenja oziroma dogajanja v okolju, še posebej v ruralnih okoljih, kjer so aktivnosti, storitve namenjene prav starejšim odraslim, dostopne v manjšem obsegu (zapiranje trgovin, pošt, bank, omejen javni prevoz itd.)

Ljudje v ruralnih okoljih imajo načeloma nižje dohodke kot starejši v urbanih okoljih, kakovost njihovega življenja pa je močno odvisna od občutljivosti lokalne skupnosti za njihove potrebe ter od sosedske pomoči, prav zaradi že zgoraj omenjenih omejitev.

Potrebno je vzpostaviti nov pogled na staranje, vanj vključiti vse generacije ter s tem destigmatizirati starost in staranje. Spremljanje neenakosti, predvsem ranljivih skupin, zahteva vsevladni pristop in sodelovanje vseh resorjev.

Združeni narodi ob mednarodnem dnevu starejših 2022 pozivajo k spoštovanju naslednjih ciljev:

• Poudariti pomen odpornosti starejših žensk na okolijske, socialne, ekonomske in vseživljenjske neenakosti (»To highlight the resilience of older women in the face of environmental, social, economic and lifelong inequalities«)
• Ozaveščati o pomenu izboljšanega zbiranja podatkov po vsem svetu, razčlenjenih po starosti in spolu (»To raise awareness of the importance of improved world-wide data collection, disaggregated by age and gender«)