Razlikovati med običajnimi vedenji in občutji ter med takšnimi, ki se pogosto pojavljajo kot prvi znaki duševnih motenj, ni vedno enostavno.
Ključno je zavedanje, da so dlje časa trajajoče duševne stiske (npr. težave pri spoprijemanju s problemi, slaba samopodoba, škodljivo uživanje alkohola ali psihoaktivnih snovi, neuspehi v šoli ali pri delu, težave s spanjem, motnje hranjenja…) lahko pokazatelj določenih globljih težav in so dejavniki tveganja za razvoj duševnih motenj. O duševnih motnjah govorimo, kadar so naše razpoloženje, mišljenje, vedenje ali odnosi z drugimi ljudmi spremenjeni do te mere, da pomembno vplivajo na eno ali več življenjskih področij in nas ovirajo pri vsakdanjem življenju. Podrobnejše opise značilnosti posameznih duševnih motenj lahko najdete na spletni strani programa MIRA.
Pomembno je, da nas pri spoprijemanju z duševnimi stiskami in iskanju strokovne pomoči ne ovirajo morebitna zmotna prepričanja. Kajti ključnega pomena je zgodnje prepoznavanje težav in iskanje strokovne pomoči. Z ustrezno podporo in pomočjo namreč lahko občutno izboljšamo svoje počutje in živimo polno in kakovostno življenje.
Če pri sebi, vašem svojcu, znancu ali prijatelju opazite znake duševne stiske, poiščite pomoč.
Več o osnovni podpori, ki jo lahko nudite osebi v stiski, lahko preberete na spletni strani programa MIRA. Včasih pomaga že, da težave delimo z osebami, ki jim zaupamo. Lahko pa je prvi vir pomoči osebni zdravnik. Na voljo so vam tudi strokovnjaki s področja duševnega zdravja v Centrih za duševno zdravje v okviru zdravstvenih domov. V seznamu poiščite vam najbližjega. Na spletni strani najdete tudi dodatne vire pomoči v stiski. Na iste vire pomoči se lahko obrnete, če znake duševne stiske opazite pri sebi.