Duševno zdravje

Aktivnosti in programi na področju duševnega zdravja

Duševno zdravje

Temelj stabilnosti in blaginje vsake družbe je telesno in duševno zdravje ljudi. Skrb za dobro duševno zdravje vodi k višji kakovosti življenja, v blaginjo in v boljšo prihodnost vsakega posameznika in celotne skupnosti.

Ne spreglejte
Zadnje posodobljeno: 14.11.2022
Objavljeno: 14.11.2022

V Centru za duševno zdravje na NIJZ si z različnimi aktivnostmi in programi prizadevamo za krepitev duševnega zdravja prebivalstva Slovenije, za zgodnje prepoznavanje in obravnavo duševnih težav in motenj. Naloge s področja javnega duševnega zdravja segajo od znanstveno raziskovalnega dela do izvajanja programov krepitve duševnega zdravja. Temeljne javnozdravstvene naloge na področju duševnega zdravja lahko razdelimo v tri skupine, ki so predstavljene na krogu javnozdravstvenega ukrepanja (slika 1).

Slika 1: Krog javnozdravstvenega ukrepanja. Povzeto po krogu javnozdravstvenega ukrepanja (vir: Roškar in Videtič Paska, ur. Samomor v Sloveniji in svetu – opredelitev, raziskovanje, preprečevanje in obravnava, 2021).
Slika 1: Krog javnozdravstvenega ukrepanja. Povzeto po krogu javnozdravstvenega ukrepanja (vir: Roškar in Videtič Paska, ur. Samomor v Sloveniji in svetu – opredelitev, raziskovanje, preprečevanje in obravnava, 2021).

Razvoj in izvajanje ukrepov na področju krepitve duševnega zdravja in preprečevanja duševnih motenj

Nacionalni program duševnega zdravja, Program MIRA

V Sloveniji smo leta 2018 sprejeli desetletni Nacionalni program duševnega zdravja, poimenovan Program MIRA, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Program MIRA usmerja razvoj področja duševnega zdravja po načelih celovitega ukrepanja, vključevanja duševnega zdravja v vse politike in družbene podsisteme, teži k zmanjševanju neenakosti na področju duševnega zdravja, k interdisciplinarnosti, sledi potrebam prebivalcev na področju skrbi za duševno zdravje, razvija in krepi model skupnostno obravnave in rehabilitacije ter spodbuja vključenost uporabnikov in svojcev. Je strategija, ki združuje vse aktivnosti in akterje s področja duševnega zdravja v Sloveniji. Več o Programu MIRA lahko najdete na spletni strani zadusevnozdravje.si. Številne aktivnosti Programa MIRA izvajamo strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Strokovnjaki javnega zdravja razvijamo, prilagajamo, nadgrajujemo in izvajamo aktivnosti s področja promocije duševnega zdravja in preventive duševnih motenj ter preprečevanja samomora. Aktivnosti naslavljajo različne starostne skupine skozi celoten življenjski potek v vseh življenjskih okoljih in na vseh ravneh delovanja (nacionalni, regijski in lokalni). Izbor aktivnosti s področja duševnega zdravja vam predstavljamo spodaj:

Program To sem jaz (otroci in mladostniki)

Program je usmerjen v razvijanje pozitivne samopodobe, socialnih in komunikacijskih veščin ter drugih življenjskih kompetenc mladostnikov. Odziva se na aktualne potrebe mladih in si prizadeva za krepitev njihove psihične odpornosti v vsakdanjem življenju. Program deluje v šolah po konceptu dokazano učinkovitih preventivnih delavnic ter na spletišču www.tosemjaz.net z dejavnostjo spletnega strokovnega svetovanja in informiranja.

Smernice za postvencijo v šoli po samomoru učenca ali dijaka

Smernice nudijo dobro izhodišče pa organizacijo dela v šoli v prvih dneh po samomoru učenca ali dijaka. Smernice so opremljene s konkretnimi usmeritvami kako naj se novica o smrti prenese dijakom, staršem in šolskemu osebju, kot tudi s konkretnimi usmeritvemi, kako se o dogodku pogovarjati. Smernice so že bile predstavljene ravnateljem vseh OŠ in SŠ, v načrtu pa je tudi bolj poglobljena predstavitev in izobraževanja za svetovalne delavce in druge zaposlene v šolskem okolju. Smernice za postvencijo v šoli lahko najdete na naslednji povezavi.

Program integrirane preventive kroničnih bolezni Skupaj za zdravje

Program je namenjen odraslim za podporo pri spreminjanju življenjskega sloga in krepitvi duševnega zdravja. Izvaja se v zdravstvenovzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja v vseh zdravstvenih domovih. Posamezniki lahko v okviru brezplačnih skupinskih psihoedukativnih delavnic in pogovornih ur dobijo oporo in znanje za lažje spoprijemanje s stresom, depresijo, anksioznimi motnjami ter za razvijanje veščin za spremembo življenjskega sloga in zdravih odnosov s svojimi bližnjimi. Več o programu in delavnicah lahko preberete na spletni strani Skupaj za zdravje.

Program Psihološka prva pomoč

Program je usmerjen v razvoj in krepitev znanja o znakih in simptomih različnih duševnih motenj (npr. depresija) in s tem povezanih kriznih stanj (npr. napadi panike, samomorilnost), predvsem pa v krepitev veščin, kako se k posamezniku, ki je v stiski, pristopi in kako mu nuditi pomoč. Posebna vrednost programa je v tem, da je prilagojen splošni javnosti. Več o programu lahko preberete na spletni strani programa MIRA.

Kampanja »Nisi okej? Povej naprej.«

Cilj kampanje je zmanjšati stopnjo stigmatizacije duševnega zdravja v Sloveniji in spodbuditi mlade k iskanju pomoči, tako formale (strokovne) kot neformalne (podpora bližnjih). Preko različnih spletnih kanalov (spletna stran, družbena omrežja), dogodkov in ambasadorjev z lastno izkušnjo težav v duševnem zdravju, razbijamo mite in stigme o duševnem zdravju, ter tako pomagamo razvijati podporno in varno družbo brez stigme. Na spletni strani kampanje »Nisi okej? Povej naprej.« lahko najdete informacije o aktualnih dogodkih.

JA impleMENTAL

Triletni projekt skupnega ukrepanja impleMENTAL združuje partnerje iz 21 držav, ki sodelujejo pri prenosu dveh prepoznanih dobrih praks v domača okolja. Strokovnjaki iz Slovenije sodelujemo pri prenosu dveh praks – avstrijskega državnega načrta preprečevanja samomora in reforme belgijskega sistema skrbi za duševno zdravje. V projektu, ki se zaključuje leta 2023, prenašamo izbrane dele dobrih praks, ki odgovarjajo na potrebe v Sloveniji. Več o JA impleMENTAL ahko preberete na spletni strani projekta.

Spremljanje in raziskovanje ter vrednotenje – temelji strategije skrbi za javno duševno zdravje

S spremljanjem in raziskovanjem ocenjujemo stanje duševnega zdravja, razporeditev dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov pri prebivalstvu ter razmerja med različnimi dejavniki in zdravstvenimi izidi s področja duševnega zdravja. Na podlagi rezultatov spremljanja in raziskovanja prepoznavamo tveganja za duševno zdravje ter priložnosti za krepitev duševnega zdravja.

Poročila, v katerih opisujemo stanje duševnega zdravja v Sloveniji, najdete v knjižnici gradiv.

Rezultate znanstvenoraziskovalnega dela sodelavcev s področja duševnega zdravja lahko najdete s pomočjo informacijskega sistema SICRIS.

Vrednotenje aktivnosti in storitev s področja duševnega zdravja

Spremljanje učinkovitosti izvajanja aktivnosti oz. vrednotenje storitev s področja duševnega zdravja je temelj strokovnega in odgovornega javnozdravstvenega dela. Na NIJZ izvajamo vrednotenje lastnih aktivnosti, kakor tudi vrednotenje izvajanja aktivnosti sodelujočih organizacij.

Poleg opisanih temeljnih nalog izvajamo tudi številne, enako pomembne naloge, ki zagotavljajo pogoje za razvoj okolja, v katerem se lahko krepi duševno zdravje in preprečujejo duševne motnje v Sloveniji in širše. Svoja znanja, veščine in izkušnje delimo v domačih ter mednarodnih znanstvenih in strokovnih krogih, kjer aktivno predstavljamo javnozdravstveno stroko iz Slovenije. Naše udejstvovanje sega od partnerstev v mednarodnih projektih in raziskovalnih konzorcijih do izmenjave znanstveno-raziskovalnih in strokovnih napredkov na kongresih doma in v tujini.

Znanja in kompetence z izobraževanji prenašamo na strokovnjake, ki izvajajo javnozdravstvene storitve ali so vključeni v javnozdravstvene ukrepe v zdravstvu, šolstvu ali katerem drugem okolju. Na ta način prispevamo k razvoju kadrov s področja duševnega zdravja, kot tudi drugih strokovnjakov, ki koristijo veščine in znanja s področja duševnega zdravja pri svojem dnevnem delu.

Aktivno naslavljamo širšo javnost in politične odločevalce, pri čemer opozarjamo na pomen duševnega zdravja in spodbujamo oblikovanje politik, ki pozitivno prispevajo k duševnemu zdravju prebivalstva. Zagovorništvo in ozaveščanje o duševnem zdravju sta pomembna gradnika vseh naših aktivnosti. O vsebinah s področja duševnega zdravja ozaveščamo različne javnosti skozi vse leto prek različnih medijskih kanalov in platform, vsako leto pa tudi obeležimo svetovni dan preprečevanja samomora in svetovni dan duševnega zdravja.

Za dobro javno zdravje
Spremljanje nalezljivih bolezni

Tedensko spremljanje gripe in drugih akutnih okužb dihal v sezoni 2022/2023

Podrobno
Koronavirus

Dnevno spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Zimski športi in rekreacija

Podrobno