Pogosta vprašanja o kopalni vodi

Nekaj najpogostejših vprašanj in odgovorov s področja kopalnih voda.

Rekreacija, povezana z vodo je zelo pomembna za zdravje človeka in njegovo dobro počutje. Poleg telesne aktivnosti ljudem predstavlja razvedrilo, sprostitev, počitek in igro ter s tem krepi in ohranja zdravje, zato jo vzpodbujamo. Bazenska kopališča, bazeni in voda v njih, lahko predstavljajo tudi nevarnost, vendar so tveganja večinoma znana, predvidljiva in obvladljiva.

Če je bazen polnjen s higiensko ustrezno vodo, ima urejeno pripravo vode, dezinfekcijo, pravilno kroženje vode, če ima urejeno higiensko vzdrževanje pripadajočih površin in naprav ob bazenu, če se kopalci pred vstopom v bazen tuširajo in bazen ni prenatrpan, potem tudi bolezni ne predstavljajo posebne nevarnosti za prenos na ostale kopalce.

1. KOPALNA VODA V BAZENIH – OSNOVNE INFORMACIJE

2. PRIPRAVA IN DEZINFEKCIJA KOPALNE VODE V BAZENIH

3. KAKOVOST KOPALNE VODE V BAZENIH

4. VARNO KOPANJE V BAZENU

1. KOPALNA VODA V BAZENIH – OSNOVNE INFORMACIJE

Kateri predpisi urejajo problematiko kopalnih vod?

• Direktiva o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EEC (2006/7/ES)
• Direktiva o kakovosti kopalnih vodah (Council Directive of 8 December 1975 concerning the quality of bathing water (76/160/EEC)
• Zakon o varstvu pred utopitvami
• Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih
• Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih
• Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih
• Pravilnik o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode
• Zakon o vodah
• Zakon o graditvi objektov
• Uredba o opravljanju kakovosti kopalnih voda
• Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda
• Pravilnik o kriterijih za označevanje vodovarstvenega območja in območja kopalnih voda
• Pravilnik o razvrstitvi kopališč in organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami

Kako je definirana kopalna voda v bazenih?

Kopalna voda v bazenih in bazenskih kopališčih je voda, ki jo istočasno ali v časovnem zaporedju uporabljata najmanj dve osebi za rekreativne, športne, terapevtske ali druge aktivnosti.

Kaj je polnilna voda?

Polnilna voda je voda, ki se uporablja za prvo polnjenje in dopolnjevanje bazena. Za polnilno vodo veljajo enake zahteve kot za pitno vodo, razen glede naravne vsebnosti mineralnih soli.

Kakšne vrste bazenov poznamo in kako jih delimo?

Odprti bazeni so bazeni na prostem, zaprti bazeni pa so dvoranski, pokriti bazeni. Poznamo tudi kombinirane bazene. Razlike so v možnosti onesnaženja in pa v načinu uporabe. Rezultati kakovosti bazenskih kopalnih voda kažejo, da so vzorci, odvzeti iz bazenov na prostem, pogosteje neskladni z mejnimi vrednostmi parametrov kot vzorci, ki so odvzeti iz dvoranskih bazenov.

Kako razdelimo bazene po tipu polnilne vode ?

Po tipu polnilne vode delimo bazene na bazene s sladko, morsko in naravno mineralno vodo.

Kako razdelimo bazene po globini ?

Globina vode je odvisna od uporabnikov, tako za otroke ne presega 0,6 m, pri čemer se lahko bazeni dodatno delijo na takšne za malčke, kjer globina ne sme presegati 0,35 m. Za neplavalce globina ne sme presegati 1,35 m, za plavalce je lahko več kot 1,35 m. Na mestih, kjer so dovoljeni skoki v vodo z roba bazena mora biti globina najmanj 1,8 m.

Ali je vzorčenje odvisno od vrste bazena ?

Navadno so bazeni na prostem tudi sezonski bazeni, ki so odprti v poletnih mesecih, zato se voda v njih vzorči dvakrat mesečno; ko pa gre za dvoranski bazen, ki praviloma obratuje celoletno, se vzorčenje vode izvaja enkrat mesečno.

Ali je voda v bazenih pitna?

Voda v bazenih ni pitna. Pitna voda se šteje za živilo in so zanjo predpisane stroge zahteve kakovosti. V načelu bi lahko tudi za bazenske kopalne vode veljale take zahteve, vendar v kopalni vodi ne spremljamo vseh parametrov, ki jih določamo pri pitni vodi. Bistveno je, da se med kopalci ne prenašajo mikroorganizmi.

Ali je število obiskovalcev na bazenih omejeno?

Na podlagi Pravilnika o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih se največje predvideno število kopalcev izračuna glede na kopalno površino in globino vode: do globine vode vključno 1,35 m mora biti najmanj 2,0 m² kopalne površine na kopalca, nad 1,35 pa 4,0 m². Največje dovoljeno število obiskovalcev pa se izračuna tako, da se predvideno število kopalcev pomnoži z določenimi faktorji, ki so navedeni v omenjenem pravilniku.

Kaj se zgodi, če je na bazenu preseženo število obiskovalcev?

Vsak kopalec vnese v bazensko kopalno vodo razne nečistoče, ki se spirajo s površine telesa – kože, s sluznic – in telesnih odprtin – oči, nosu, žrela, dihal, lahko tudi urin ali celo blato. Če je kopalcev preveč, je obremenitev bazenske vode velika in je posledično priprava vode preko čistilne naprave lahko manj učinkovita. Tudi prosti klor, ki mora biti v bazenski vodi stalno prisoten v predpisani koncentraciji, da sproti uniči zadostno število mikroorganizmov, ki jih vnesejo kopalci, je manj učinkovit, ker so mikroorganizmi zaščiteni v teh nečistočah. Poleg tega se klor porablja tudi v reakcijah z vnesenimi organskimi in anorganskimi snovmi in ga ostane manj na razpolago za dezinfekcijo. Zaradi tega preskusi vode lahko pokažejo neskladne vrednosti.

2. PRIPRAVA IN DEZINFEKCIJA KOPALNE VODE V BAZENIH

Kaj je priprava kopalne vode?

Zaradi možnosti stalnega onesnaževanja kopalne vode v bazenih z mikroorganizmi, ki so lahko škodljivi za zdravje kopalcev, mora v bazenskih kopališčih neprekinjeno potekati priprava vode, vključno z dezinfekcijo. Voda pri tem stalno kroži v zaprtem sistemu in se le delno nadomešča. Pri pripravi kopalne vode je potrebno opraviti najmanj dezinfekcijo z rezidualnim učinkom in korekcijo pH vrednosti.

Koliko vode se dodaja v bazen ?

Dnevno je treba nadomestiti, računano na uporabnika, najmanj 30 litrov kopalne vode s polnilno vodo, kar se preverja z merilcem količine dodane vode.

Katera sredstva se uporabljajo za pripravo in dezinfekcijo bazenske kopalne vode?

V nemških standardih za e kopalne vode v bazenih, katerih upoštevanje smo v Sloveniji priporočili, so navedeni dopustni postopki priprave, kar zmanjšuje možnost improvizacij pri izbiri načina in sredstev. Kot vrsta dezinfekcijskega sredstva se najpogosteje uporabljajo klorovi preparati: plinski klor, natrijev hipoklorit, pa tudi kloroizocianurati, kalcijev hipoklorit in klorov dioksid.

Kako upravljavec zagotavlja sprotno spremljanje kakovosti vode?

Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih določa, da mora biti vsak bazen opremljen z napravami za kontinuirano in samodejno merjenje temperature, prostega klora, če se kot sredstvo za razkuževanje uporablja klorovo sredstvo, redoks potenciala in pH vrednosti kopalne vode ter s samodejnimi dozirnimi napravami za korekcijo vrednosti parametrov. Vrednosti vseh parametrov je treba enkrat dnevno preveriti z ročnimi meritvami. Če upravljavec za obstoječe bazene ne zagotavlja kontinuirane in samodejne meritve, mora šestkrat dnevno v enakomernih časovnih presledkih v obratovalnem času zagotoviti ročne meritve vseh parametrov in korekcijo njihovih vrednosti. Tako se lahko upravljavec hitro in učinkovito odzove na kakršnokoli poslabšanje kakovosti bazenske vode.

Kakšne so dovoljene koncentracije klora v bazenski kopalni vodi?

Dovoljene koncentracije (mejne vrednosti) klora v bazenski vodi so določene za vezani klor, največ do 0,3 mg/l in za prosti klor, od 0,3 do 0,6 mg/l, medtem ko v bazenih s temperaturo vode ≥ 23 °C in možnostjo aerosolizacije mora biti koncentracija prostega klora najmanj 0,7 in največ 1,0 mg/l. Neposredne nevarnosti za zdravje ta dezinfekcijska sredstva, v teh koncentracijah, načeloma ne predstavljajo.

Kaj je prosti in kaj vezani klor ?

Ti dve različni obliki klora včasih imenujemo tudi dobri in slabi klor. Prosti ali »dobri« klor učinkovito uničuje prisotne mikroorganizme v vodi, vezani ali »slab« klor je precej manj učinkovit. Prosti klor se veže na organske nečistoče v vodi in na ta način kaže tudi na njihovo prisotnost oziroma obremenjenost vode.

Ali so zaradi uporabe klora možne škodljive posledice za zdravje ljudi ?

Zaradi reakcije prostega klora z organskimi snovmi nastanejo, kot stranski produkti kloriranja, tudi trihalometani, ki imajo škodljive učinke na zdravje. Zato je njihova koncentracija v kopalni vodi omejena. Predvsem si želimo, da bi jih bilo čim manj in jih obravnavamo indikatorsko, kot znak manj uspešnega upravljanja bazena.

Zakaj je na kopališčih včasih zaznati močan vonj po kloru ?

Vzrok so visoke koncentracije kloraminov, ki nastajajo, ko prosti klor reagira z nečistočami v bazenski vodi, ki jih tja vnesejo kopalci. Močan vonj po kloru ni posledica prevelikih koncentracij klora v vodi, temveč pokazatelj, da se je porabil za reakcije z nečistočami in bi ga bilo zato potrebno še dodati. V takih primerih vemo, da se voda ne pripravlja pravilno.

Kaj pa velja za čiščenje kopališča ?

Kopališče je treba čistiti dnevno po končanem obratovalnem času ter po potrebi med obratovalnim časom. Za čiščenje čistega dela kopališča (bazen in bazenska ploščad) je nujna uporaba mehaničnih in kemičnih sredstev ter po potrebi dezinfekcijskih sredstev.

Kako lahko nadziramo čiščenje kopališča ?

Upravljavec mora imeti izdelan načrt čiščenja: kaj čistiti, kako čistiti, s čim čistiti, kdaj čistiti in kdo čisti. O tem mora voditi dnevni evidenčni list čiščenja in izvajati nadzor čiščenja.

Kakšna so načela generalnega čiščenja bazenov ?

Pri bazenskih kopališčih, ki obratujejo celo leto, je treba najmanj enkrat letno celotni obtočni sistem, vključno z bazeni, popolnoma izprazniti, izprati, napolniti in hiperklorirati za dve uri. Enak postopek se izvede pred začetkom obratovanja pri sezonskih bazenih. Filter je potrebno, ne glede na čas obratovanja, spirati najmanj enkrat tedensko.

3. KAKOVOST KOPALNE VODE V BAZENIH

Kakšna je kakovost kopalnih voda v bazenih v Sloveniji?

Za podrobnejše informacije o kakovosti kopalnih voda v bazenih si oglejte poročila o kakovosti kopalnih voda v bazenih, ki so objavljena na teh spletnih straneh.

Na splošno se kakovost bazenskih kopalnih voda tekom let bistveno ne spreminja. Delež neskladnih mikrobioloških preskusov se giblje od 5 % do 10 %, delež neskladnih fizikalnih in kemijskih preskusov pa se znižuje npr.: od 78 % (v letu 2005) do 34 % (v letu 2013). Upad gre pripisati tudi spremembi mejnih vrednosti trihalometanov v letu 2006.

Katere podatke lahko najdem v letnem poročilu o kakovosti kopalnih voda v bazenih?

Poročilo o kakovosti kopalnih voda v bazenih je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu najdemo podatke o vrsti bazenov, globini bazenov in o vrsti polnilne vode bazenov v Sloveniji. V drugem delu pa najdemo podatke o mikrobiološki ter fizikalni in kemijski (ne)skladnosti vzorcev kopalne vode v bazenih ter vzroke neskladnosti.

Ali so v poročilu sprotni podatki za vsak bazen ali kopališče posebej ?

Letno poročilo o kakovosti bazenskih kopalnih voda je bilo treba po Pravilniku o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode pripraviti do konca meseca aprila za preteklo leto – zaradi kontinuitete prikaza in zanimanja javnosti se le-to še vedno pripravlja. Poročilo o kakovosti kopalnih voda v bazenih vsebuje le agregirane podatke, razdeljene po statističnih regijah (in po območnih enotah). Vzrok je v tem, da so rezultati preskusov vzorcev kopalnih voda v bazenih v lasti upravljavca kopališča, ki jih tudi plačuje.

Kje se lahko seznanim s sprotnimi podatki o kakovosti vode?

Upravljavec mora na informacijskem mestu, za vsak bazen, objaviti rezultate preskusov vzorcev kopalne vode v bazenih z ugotovitvijo skladnosti za najmanj zadnji laboratorijski preskus. Na informacijskem mestu mora biti navedeno, kje pri upravljavcu lahko obiskovalci bazenskega kopališča dobijo na vpogled rezultate laboratorijskih preskusov vzorcev kopalne vode v bazenih za tekoče leto.

Ali morajo biti obiskovalci seznanjeni še z drugimi informacijami ?

Vsako kopališče da mora imeti na vidnem mestu, zlasti ob vhodu na kopališče, nameščen kopališki red, katerega del je tudi higienski red.

Kaj mora določati kopališki red?

Kopališki red določa osnovna pravila, po katerih se morajo ravnati obiskovalci, da bi bila zagotovljena njihova varnost in zdravje: obratovalni čas kopališča, dejavnosti, ki se lahko opravljajo na kopališču ali ob njem, način uporabe kopaliških objektov in naprav, navodila za zagotovitev reda in varnosti, higienski red na kopališčih, morebitna navodila v zvezi s posebnostmi kopališča, obsegati mora tudi vse znake in njihove nazive, ki so uporabljeni na kopališču. določiti mora, ali je na kopališki ploščadi oziroma v bazenski dvorani obvezna uporaba kopalne garderobe, kap ter možna uporaba obuval.

Kako se spremlja kakovost vode v bazenih ?

Kakovost kopalne vode v bazenih dnevno spremlja upravljavec kopališča (Glej: Kako upravljavec zagotavlja sprotno spremljanje kakovosti vode?), poleg tega pa se zagotavlja, mesečno pri celoletnih, na 14 dni pa pri sezonskih bazenih, odvzem vzorcev kopalne vode v bazenih za laboratorijsko preskušanje še na predpisane mikrobiološke ter dodatne fizikalne in kemijske parametre.

Katere mikrobiološke parametre določamo v vzorcih kopalnih voda v bazenih?

V kopalni vodi v bazenih določamo: število kolonij pri 36 °C, Escherichia colli, Pseudomonas aeruginosa,  Legionella pneumophila (v bazenih kjer je temperatura kopalne vode več ≥ 23 °C in možnostjo aerosolizacije) in Staphylococcus aureus (v bazenih z morsko vodo).

Katere fizikalne in kemijske parametre določamo v vzorcih kopalnih vodah v bazenih?

V kopalnih vodah v bazenih določamo:, motnost, pH vrednost, redoks potencial, prosti in vezani klor, trihalometane (vsota), klorit (če se pri pripravi vode uporablja klorov dioksid), ozon (če se pri pripravi vode uporablja ozon) in cianurno kislino (če se pri pripravi vode uporabljajo kloroizocianurati).

Kaj pomeni, da je vzorec kopalne vode v bazenih skladen?

Kopalna voda v bazenih mora izpolnjevati higienske zahteve, ki so določene s fizikalnimi, kemijskimi in mikrobiološkimi parametri iz Priloge 1: Higienske zahteve za kopalne vode  Pravilnika o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih. Vzorec kopalne vode v bazenih je skladen, če vrednost posameznega preiskanega parametra ustreza mejnim vrednostim iz Priloge 1: Higienske zahteve tega pravilnika. Če je vzorec kopalne vode neskladen mora upravljavec bazena oziroma bazenskega kopališča raziskati vzroke za neskladnost, izvesti ustrezne ukrepe za njihovo odpravo in o tem voditi evidenco. Neskladne vrednosti ne pomenijo, da je voda neprimerna za kopanje, pač pa kažejo na to, da obstaja možnost, da bi voda lahko predstavljala zdravstveno nevarnost. Glej tudi to.

Kaj pomeni, da je kopalna v bazenih voda neprimerna za kopanje?

V primeru, da neskladen vzorec kopalne vode v bazenih tako močno presega predpisano mejno vrednost za posamezni mikrobiološki parameter ali za kemijski parameter trihalometani (vsota), da po kriterijih NIJZ kaže na neprimernost, mora upravljavec takoj in natančno ugotoviti vzroke, ki kažejo na neprimernost ter ukrepati v skladu z ugotovitvami. Poleg tega mora upravljavec (na dan, ko so znani rezultati) ponovno odvzeti vzorec za celotni mikrobiološki in fizikalno kemijski preskus. Če tudi pri drugem vzorčenju rezultati ponovno kažejo na neprimernost, se oceni, da je kopalna voda neprimerna za kopanje in naj se ne uporablja kot kopalna voda.

Kaj pomeni, da so parametri, ki jih določamo v kopalni vodi, indikatorski?

Parametri oziroma njihove vrednosti, ki jih določamo v kopalni vodi so t.i. indikatorski parametri. Njihove vrednosti kažejo na splošno higiensko stanje vode in uspešnost njene priprave. Neskladne vrednosti pomenijo, da obstaja možnost, da bi voda lahko predstavljala zdravstveno nevarnost.

Kdo je odgovoren za zagotavljanje higienskih zahtev ?

Za zagotavljanje higienskih zahtev je odgovoren upravljavec, ki mora imeti odgovorno osebo, ki je zadolžena za vzdrževanje bazenskega kopališča, skladnosti kopalne vode in nemoteno delovanje naprav za pripravo vode. Upravljavec s kopališkim redom določi tudi pravila ravnanja za zagotavljanje higienskih zahtev za kopalce oziroma obiskovalce.

Kaj je glavni alarmantni znak, ki nas lahko opozori na to, da je z vodo nekaj narobe?

V primeru, da ima voda izrazit vonj (tudi po kloru), da je voda že na pogled motna, da so v/na njej vidne nečistoče. Praviloma nam že prvi pogled bazenskih kopalnih površin lahko pove, v kakšnem stanju je bazensko kopališče (npr. higiensko stanje v toaletnih prostorih, v garderobah, na bazenski ploščadi), preden sploh pridemo do bazena.

4. VARNO KOPANJE V BAZENU

Katere ukrepe morajo upoštevati obiskovalci, da se izognejo okužbam oz. nevarnostim?

S kopališkim redom upravljavec predpiše osnovna pravila za ravnanje obiskovalcev za zagotavljanje higienskih zahtev in varovanja pred poškodbami in utopitvami.  V navodila za zagotovitev reda in varnosti ali higienski red na kopališčih lahko upravljavec vnese npr.: obveznost tuširanja pred vstopom v bazen, uporabo bazenčka za dezinfekcijo nog, predpisano kopalno garderobo (kape, copati, kopalk ali kopalnih plenic), prepoved vstopa osebam, ki so pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi; prepoved uporabe stekla ali trde lomljive plastike na ploščadi idr. Ta pravila moramo upoštevati. Po uporabi stranišča vstopimo na bazensko ploščad ponovno preko bazenčka za dezinfekcijo nog in se stuširamo. Tuširanje je priporočljivo tudi pri prihodu iz bazena.

Kakšna priporočila naj bi veljala za obiskovalce, ki prebolevajo ali so preboleli nalezljivo bolezen prebavil?

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da naj ne uporabljamo bazena, če smo imeli vsaj zadnja dva tedna drisko ali drugo bolezen, ki se prenaša preko vode.

Kaj lahko storimo sami, da preprečimo onesnaženje kopalne vode v bazenih?

Poleg omejitve števila kopalcev in obiskovalcev je izredno pomembno, da se pred vstopom na kopališke površine stuširamo, da so tuši tudi na sami bazenski ploščadi, da pred vsakim ponovnim vstopom v bazen lahko speremo s sebe znoj, razne kreme, da hodimo pogosto na stranišče, saj lahko nekaj urina in blata izločamo tudi nezavedno med intenzivnim plavanjem, igro, skoki v vodo, potapljanjem in podobnimi aktivnostmi.

So otroci še posebej izpostavljeni nevarnostim in zakaj?

Otroci so bolj izpostavljeni, saj zaužijejo več kopalne vode v bazenih, predvsem zaradi živahnosti in neizkušenosti. Poleg tega imajo otroci manjšo sposobnost prepoznavanja in razumevanja nevarnosti – tako škodljivih snovi, kot tudi nevarnih situacij, ki lahko pripeljejo do poškodb. Starši naj opozorijo otroke, naj se med plavanjem izogibajo požiranju vode.

Kako je reguliran obisk otrok?

Vstop otroka do 7. leta starosti je dovoljen le v spremstvu staršev oziroma polnoletne osebe , ki ji je otrok zaupan v varstvo in ki odgovarja za varnost otroka na kopališču.

Na kaj morajo biti starši še posebej pozorni?

Otroke je treba stalno opazovati še posebej zaradi varstva pred poškodbami in utopitvami in seveda tudi higiene, upoštevati je treba znake na kopališču, navodila reševalcev. Starši naj otrok na kopališču nikoli ne puščajo samih. Starši morajo biti pozorni tudi na to, da otroke pogosto vodijo na stranišče, da jim menjajo pleničke izven bazenske ploščadi ipd.

Katere so najpogostejše okužbe, ki se pojavijo zaradi neustrezne bazenske vode?

Najpogostejše okužbe v kopališčih so okužbe prebavil, ki se lahko kažejo z drisko, bruhanjem, slabostjo, potem okužbe dihal, ki se kažejo kot gripi podobna stanja ter nadalje okužbe kože. Če je v bazenih s toplo vodo in z vrtinčenjem vode in/ali v bazenih, kjer se tvori aerosol (whirlpooli, razne vodne atrakcije) v vodi prisotna bakterija legionela, lahko z vdihavanjem drobnih kapljic vode pride do legionarske bolezni. Več informacij o legionelah je na voljo na teh spletnih straneh.

Ali so pomembne tudi površine ob bazenih?

Nekateri mikroorganizmi se zadržujejo na površinah v okolici bazenov in na raznih napravah, ležalnikih ipd. Ti povzročajo zlasti glivična obolenja, lahko tudi bradavice, okužbe z bakterijami Staphylococcus aureus in Pseudomonas aeruginosa. Bodimo pozorni na kopališki red, s katerim lahko upravljavec predpiše tudi obvezno uporabo kopalne garderobe, vključno s posebnimi obuvali.

Kako se povzročitelji glivičnih ali virusnih obolenj širijo v kopališčih?

Okuženi obiskovalci (bolni in klicenosci) prenesejo glivice ali viruse bradavic s svoje kože v čiste dele kopališča (bazen in bazenska ploščad), na druge površine (garderobe, sanitarije), na naprave in pripomočke, kjer se lahko okužijo ostali kopalci. Prenos je možen tudi prek premetov za osebno nego, obutve. Okužimo se tudi v športnih dvoranah ali telovadnicah.

Kako se pokaže okužba nog z glivicami?

Povzročitelji obolenj so predvsem glivice trihofiton in epidermofiton. Običajno gre za bolezen stopal, ki se imenuje tinea pedis ali atletsko stopalo, zaradi pogostejšega obolevanja športnikov. Pogosta medprstna oblika se kaže z luščenjem kože, mehurčki, razjedami, močnim srbenjem. Okužbo večinoma pozdravimo z lokalnimi proti glivičnimi zdravili (antimikotiki).

Kako se pokaže kožna virusna okužba?

Najpogostejše spremembe so bradavice, ki jih povzročajo papiloma virusi. Spremembe so podobne cvetači, v centru spremembe nastanejo nežne krvavitve, na podplatu pri stoji ali hoji povzročajo bolečine. Bradavice zdravimo z jedkimi snovmi, jih zamrznemo ali kirurško izrežemo.

Drugi povzročitelj bradavic je virus mollusci contagiosi. V vodi se virus ne prenaša. Virus povzroča na rokah, nogah neboleče bradavice v barvi kože, velike 1-3 mm, običajno z vdrtino na sredini. Posamezne spremembe trajajo 2-4 mesece, lahko spontano izginejo. Uspešno jih zamrznemo.

Kakšni so preventivni ukrepi pred okužbo z glivicami ali virusi?

Najpomembnejše je osveščanje prebivalstva o bolezni, poteh širjenja, preprečevanju okužbe in zdravljenju, saj so vir povzročiteljev obiskovalci. Ljudje, ki imajo glivična obolenja ali bradavice naj v času bolezenskih sprememb ne obiskujejo kopališč.

Kaj lahko sami storimo v smislu preprečevanja okužbe in njenega širjenja ?

Treba si je obrisati noge do suhega, posebno med prsti, nositi bombažne nogavice jih dnevno menjati dnevno ter prati pri 60 ºC. V skupnih umivalnicah, pod prhami, v savnah ipd. je treba nositi lastne čiste natikače. Poleti je treba nositi zračno obutev in hoditi čim več bos. Bolezen je treba zdraviti.

Kaj lahko storijo upravljavci ?

Nujno je dosledno vzdrževanje (čiščenje, po potrebi tudi razkuževanje) površin kopališča, naprav in pripomočkov, sanitarij, tušev, oblačilnic, predvsem površin, kjer kopalci hodijo bosi. Za razkuževanje je treba uporabiti sredstvo, ki ga uporabimo po navodilih proizvajalca in deluje tudi na glivice in viruse.

Kaj pa bazenčki za razkuževanje nog?

Bazenčki za razkuževanje nog ali prhe za noge so posebej namenjeni čiščenju stopal, s katerimi lahko v bazen vnesemo precej nečistoč iz okoliških površin. Nameščeni morajo biti pred vstopom na bazensko ploščad, tako da jih ni možno zaobiti.

Je uporaba kopalnih pleničk za otroke obvezna in dovolj higienska?

Otroci do 3. leta starosti morajo v bazenu obvezno uporabljati kopalke ali kopalne plenice. Zato mora uporabo pleničk spremljati upravljavec. Z uporabo pleničk lahko uspešno preprečimo fekalno onesnaženje bazenske kopalne vode (v blatu so lahko prisotne različne bakterije, virusi, paraziti). V specializiranih trgovinah lahko kupimo posebne kopalne pleničke, ki se vode ne napijejo.

Kakšno škodo lahko povzroči nekdo, ki se “polula” v bazen?

Urin je praviloma sterilen, to je brez mikroorganizmov, glavne sestavine so sečnina in mineralne snovi. Kakovost bazenske vode se s tem ne bo kritično poslabšala, je pa uriniranje v vodo nehigiensko. Poleg tega dušikove spojine iz urina lahko reagirajo s klorom in sodelujejo pri tvorbi stranskih produktov kloriranja – kloramin.

Kaj se zgodi, če pride do fekalnega onesnaženja, bruhanja ali krvavitve v bazenu?

To so precej nevarnejše situacije in so potrebni takojšnji posebni ukrepi upravljavca. Približno eno četrtino teže izločenega fecesa tvorijo bakterije, število presega milijardo koliformnih bakterij na ml blata. Glej tudi Priporočila za ukrepanje upravljavca v primeru onesnaženja bazenske kopalne vode (več).

Suha koža po kopanju v bazenih

Iz strokovnih virov ni zanesljivih podatkov, da bi klor v kopalni vodi v dopustnih koncentracijah škodljivo vplival na kožo zdravih ljudi; pri osebah, ki imajo osnovno obolenje kože, npr. atopijski dermatitis, pa lahko povzroči izbruh ali poslabšanje osnovne bolezni. Pri zdravih ljudeh, je voda sama tista, ki izsuši kožo, zlasti npr.: dolgotrajnejše kopanje ali tuširanje v pretopli vodi, ki povzroči hitro izpiranje zaščitnega lipidnega sloja s površine kože, zato rožena plast kože izgubi svojo zaščitno vlogo, kar lahko povzroči suho kožo, srbenje in tudi izpuščaje. Klor k temu prispeva le, če je prisoten v visokih koncentracijah, npr. 2 mg/ l, kar pa pri nas ni dopustno.

Po kopanju v bazenu so se mi lasje obarvali zeleno?

Zeleno obarvanje las (tudi nohtov, kože) pri kopalcih, je posledica nalaganja bakra iz kopalne vode v las. Dodatni pogoji so predhodna poškodba las (mehanska poškodba, izpostavljenost sončni svetlobi, beljenje las, barvanje ali kodranje las), pogost stik s klorirano vodo ali uporaba alkalnih šamponov. Vir bakra v vodi je korozija bakrenih cevi ali pa dodajanje bakrovega sulfata  zaradi zatiranja alg. Pitje vode s povišano koncentracijo bakra (nad 5 mg/l) lahko povzroči prebavne težave kot so: slabost, bruhanje, želodčni krči in driska.