Raziskave kažejo, da v povprečju preživimo približno 90 % svojega časa v zaprtih prostorih (doma, na delu, v šoli, vrtcih, trgovinah, restavracijah itd.), zato je kakovost notranjega zraka izrednega pomena za naše zdravje. Kakovost zraka, ki ga dihamo v zaprtih prostorih, ima namreč neposreden učinek na naše zdravje.
Kakovost zraka v naših domovih, na delovnih mestih in v drugih javnih objektih je zelo različna, odvisno od materialov, uporabljenih pri gradnji in opremi prostorov, od prisotnosti različnih potrošniških izdelkov, rasti plesni, načina ogrevanja in uporabe fosilnih goriv pri pripravi hrane, čistil, razkužil, namena prostora, načina uporabe in zračenja (npr. na novo prepleskana hiša, opremljena z novim pohištvom ali delovni prostor z močnim vonjem po čistilih).
Onesnaženost notranjega zraka lahko povzročijo različni viri: npr. odprta kurišča, gradbeni materiali (npr. azbest) in pohištvo (npr. formaldehid v lepljenem lesu, zaviralci gorenja), čistila, sistemi hlajenja, vlažilniki in osvežilci zraka, prižiganje sveč, kadil, kajenje. Pomemben dejavnik smo tudi ljudje, zlasti bolni, ki smo vir prenosa kapljično oziroma aerogeno prenosljivih nalezljivih bolezni. V obdobju, ko je veliko okužb dihal, so lahko vzrok virusne okužbe vključno s SARS CoV-2, možne pa so tudi druge kapljično ali aerogeno prenosljive okužbe, kot so ošpice, norice, ki se hitro razširijo, zlasti če se v prostoru zadržuje veliko ljudi.
Na kakovost zraka v zaprtih prostorih vpliva tudi zunanji zrak.
S pravilnim samozaščitnim ravnanjem lahko tveganje za bolezni zaradi onesnaženega notranjega zraka zmanjšamo ali preprečimo.
Dokument s priporočili je dosegljiv na naslednji povezavi.
Otroci so bistveno bolj občutljivi na onesnaženje zraka, ker so njihove dihalne poti in pljuča še v razvoju, kar pomeni, da so njihove dihalne poti ožje, mehanizmi za obrambo so slabše razviti, število vdihov in izdihov v časovni enoti pa je večje, kot pri odraslih, in so tako tudi bolj izpostavljeni onesnaženemu zraku kot odrasli.
Osebe z boleznimi dihal imajo dihala prizadeta že zaradi osnovne bolezni, zato onesnažen notranji zrak le še poslabša njihovo zdravstveno stanje.
Pri starejših povzroča onesnažen notranji zrak blag kognitivni upad in poveča krhkost. To zlasti velja tam, kjer se za ogrevanje stanovanj uporabljajo trda goriva. Zaradi tega so lahko bolj prizadete ženske, ki se zaradi gospodinjskih opravil več časa zadržujejo v stanovanjih.
Kurjenje trdih goriv je povezano s povečano verjetnostjo za nastanek hipertenzije in posledično ostalih srčno žilnih bolezni. Z istim vzrokom je lahko povezana tudi depresija.
Izboljšanje kakovosti notranjega zraka naj temelji na treh stebrih: nadzoru nad viri onesnaženja, zagotovitvi zadostnega prezračevanja in uporabi nadomestnega čiščenja/filtracije zraka (čistilci zraka).
Prezračevanje pomeni zmanjšanje koncentracije onesnaževal v notranjem zraku na način, da večja količina zunanjega zraka pride v stanovanje. Prostore prezračimo od pet do deset minut večkrat na dan, še posebej po kuhanju in prhanju. Vedno dobro prezračimo tudi po uporabi čistil, detergentov in drugih izdelkov, ki sproščajo kemikalije v zrak ter v primeru, da je v objektu izmerjena povečana koncentracija radona. Prezračevanje je še posebej pomembno, kadar izvajamo katero od dejavnosti, ki lahko sproščajo onesnaževala (barvanje, odstranjevanje barve, ogrevanje z oljnimi gorilniki, kuhanje, izvajanje vzdrževalnih del ali hobi aktivnosti: varjenje, spajkanje, peskanje). Če je možno te aktivnosti izvajamo zunaj.
Na trgu obstajajo napredni sistemi učinkovitega prezračevanja z rekuperacijo toplote, ki so v novejših, predvsem javnih zgradbah tudi že sistemsko vgrajeni. Prezračevanje z odpiranjem oken in vrat nam včasih pomaga tudi uravnavati temperaturo notranjega zraka. Vlažnost zraka v prostorih je priporočljivo vzdrževati med 40 % in 60 %.
Najbolj pogosto in zelo učinkovito je redno prezračevanje (odpiranje oken, vrat, uporaba prezračevalnega sistema). Razpoke v tleh in stenah, ob napeljavah itd. je treba zatesniti z mavcem in tesnilnimi masami za ta namen. Včasih so potrebni večji gradbeni posegi, kot so utrditev plošče, prezračevanje jaškov ali prezračevanje zemljine pod talno ploščo. Če kupujemo novo hišo, se pozanimamo, ali je konstrukcija odporna za prodor radona. Opustimo kajenje, saj kombinacija radona in kajenja močno poveča tveganje za nastanek pljučnega raka.
Izpostavljenost delcem zmanjšamo tako, da bivalne prostore temeljito prezračimo v času dneva, ko je izpostavljenost najmanjša (običajno v jutranjih urah, pred prometno konico). Omejimo prašenje, še posebej v času omejenega zračenja. V sesalnikih uporabljajmo filtre HEPA in jih ustrezno vzdržujemo oziroma menjavamo. V zaprtih prostorih ne kadimo in ne prižigamo sveč. Omejimo ali prenehajmo uporabljati peči na trda goriva in kamine z odprtim kuriščem. Uporabljajmo visoko učinkovite kurilne naprave in upoštevamo navodila za pravilno kurjenje.
Čistilnikov zraka je na trgu veliko, od namiznih, do zelo izpopolnjenih celovitih sistemov. Glede na mehanizem delovanja ločimo čistilnike, ki zbirajo, spremenijo, inaktivirajo ali uničijo onesnaževalo. Učinkovitost čistilnikov je odvisna od tega, kako dobro zbirajo onesnaževala iz notranjega zraka in kolikšen je pretok zraka skozi čistilni element oz. filter.
Pomembno pri čistilnikih je njihovo vzdrževanje po navodilih proizvajalca.
Biološka onesnaževala notranjega zraka so bakterije, plesni, virusi, živalski prhljaj, mačja slina, hišni prah, pršice, cvetni prah. Cvetni prah izhaja iz rastlin; virusi se prenašajo preko ljudi in živali; bakterije prenašajo ljudje, živali, so v zemlji in rastlinskih ostankih; hišni ljubljenčki so vir sline in živalskega prhljaja. Proteini v urinu podgan in miši so potencialni alergeni. Ko se posušijo, postanejo sestavina zraka. Onesnažen centralni prezračevalni sistem lahko postane gojišče plesni in drugih bioloških onesnaževal in jih lahko razširi po celotnem domu. Stoječa voda ali mokre površine in površine, ki jih je poškodovala voda, so prav tako gojišče za plesni, bakterije in insekte. Hišna pršica, ki je vir enega najmočnejših bioloških alergenov, uspeva v mokrem, toplem okolju.
Povzročiteljev vnetij zgornjih dihal (prehlada, gripe, covid-19) se izognemo, da ne zahajamo v prostore, kjer se zadržuje veliko ljudi. Če smo sami zboleli ostanemo doma. Vedno skrbimo za higieno kašlja in prezračujemo prostore.
Alergenov hišnih ljubljenčkov se znebimo tako, da odstranimo psa ali mačko iz stanovanja, mu preprečimo dostop do spalnice, ga tedensko kopamo, uporabljamo nepropustne prevleke in visoko učinkovite filtre (HEPA) pri centralnem prezračevanju. Poskrbimo tudi, da glodalci nimajo dostopa do našega stanovanja, skrbno ravnamo s shranjevanjem hrane, vode.
Če smo občutljivi, se pred cvetnim prahom zaščitimo tako, da imamo zaprta okna med sezono cvetnega prahu, posebej podnevi. Priporočljivo je tuširanje, umivanje rok in pranje oblačil po delu ali igri zunaj. Za zaščito oči je priporočljivo nositi zaščitna ali sončna očala. Perila ne sušimo zunaj.
Ogljikov oksid (kemijska formula CO) je strupen, vnetljiv plin, ki je brez barve, vonja, okusa in ima nekoliko manjšo gosto od zraka. CO je najpreprostejši ogljikov oksid in je ključna sestavina v številnih procesih v industrijski kemiji. Najpogostejši vir CO je delno zgorevanje (delna oksidacija) spojin, ki vsebujejo ogljik. Nastaja pri številnih okoljskih in bioloških procesih. V industriji je CO pomemben pri proizvodnji mnogih spojin, vključno z zdravili, dišavami in gorivi.
V bivalnem okolju je pogost vir CO uporaba plinskih in kerozinskih gorilnikov, dimnikov in peči, ki puščajo in generatorjev v zaprtih in premalo prezračevanih prostorih. Viri CO so tudi izpušni plini v garažah in cigaretni dim. CO je v notranjem zraku izjemno nevaren plin. Ker je brez vonja in okusa, ga ne zaznamo. Pri izpostavljenosti (vdihanju) se veže na hemoglobin v krvi in tvori zelo stabilne komplekse. To preprečuje vezavo kisika na hemoglobin. Pri nizkih koncentracijah povzroča utrujenost pri zdravih ljudeh in bolečino v prsih pri osebah s srčno žilnimi obolenji. Pri višjih koncentracijah povzroča poslabšanje vida in koordinacije, glavobol, omotico, zmedenost, slabost. Povzroči lahko gripi podobne simptome, ki izginejo, ko oseba zapusti dom (kjer je povečana koncentracija). Pri zadostni količini CO pride do zadušitve.
Za varnost pred ogljikovim oksidom so potrebni redno čiščenje in pregledi dimovodnih napeljav in zračnikov. Odsvetovana je uporaba prenosnih plinskih peči. Potrebno je ustrezno prezračevanje za brezhibno zgorevanje v kurilni napravi. V zaprtih prostorih ne uporabljamo naprav z motorjem na notranje izgorevanje. Prav tako je pomembno, da so vrata navzven pri zagonu avtomobila vedno odprta, vrata v stanovanjski del zgradbe pa zaprta. Za zaznavanje ogljikovega oksida je priporočljivo namestiti CO detektor, najbolje v bližini spalnice in v primeru več etažnih stavb v vsakem nadstropju. Vedeti je treba, da sta CO detektor in detektor dima dve različni napravi.
Formaldehid je pri standardnih pogojih brezbarven plin ostrega vonja, ki se topi v vodi. Je vnetljiv in zelo strupen pri zaužitju in vdihavanju, v stiku s kožo povzroča hude opekline kože, lahko povzroči alergijsko kožno reakcijo in lahko resno poškoduje oči. Obstaja sum, da povzroča raka pri ljudeh in genetske okvare. Uporablja se v izdelkih kot so lepila in tesnila, premazi, polnila, kiti, ometi, glina za modeliranje, črnila in tonerji, polimeri, biocidi (npr. razkužila, izdelki za zatiranje škodljivcev), goriva, loščila in voski, pralna in čistilna sredstva, izdelki za osebno nego in kozmetika.
V bivalnem okolju so lahko vir formaldehida kajenje, pralna sredstva za strojno pranje, izdelki za nego avtomobilov, barve in premazi ali lepila, dišave, osvežilci zraka. Lahko se sprošča tudi iz dolgo obstojnih materialov z nizko stopnjo sproščanja (npr. tla, pohištvo, igrače, gradbeni materiali, zavese, obutev, usnjeni izdelki, papir in izdelki iz lepenke, elektronska oprema).
Uporaba formaldehida je na območju EU (in drugje) regulirana z določitvijo največje dopustne vsebnosti v določenem izdelku (npr. plošče na osnovi lesa in biocidni pripravki) in največjih dopustnih emisij. V pripravi je omejitev v skladu z uredbo REACH za ohranjanje koncentracije formaldehida v notranjem okolju pod smernicami Svetovne zdravstvene organizacije. Predlog bi omejil izpuste formaldehida iz potrošniških izdelkov, ki se tržijo ali uporabljajo v EU, na < 0,124 mg/m3 (merjeno v zraku preskusne komore), s čimer naj bi zadostili smernicam SZO.
Izpostavljenost formaldehidu zmanjšamo z učinkovitim zračenjem bivalnih prostorov, še zlasti če so novi, prenovljeni ali opremljeni z novim pohištvom. Prav tako je pomembno da bivalne prostore dobro prezračimo vedno ko uporabljamo proizvode, ki so vir formaldehida, med in po uporabi. Glede temperature in vlage bivalnih prostorov pa je glede zmanjšanja izpostavljenosti formaldehidu priporočljivo, da ju vzdržujemo na najnižjih mejah udobja (koncentracije formaldehida namreč naraščajo z naraščanjem temperature in vlage).
Hlapne organske spojine (Volatile Organic Compounds, dalje VOC) je ime za skupino organskih spojin, ki pri sobni temperaturi zlahka izhlapijo iz nekaterih trdnih in tekočih snovi. To je posledica njihovega nizkega vrelišča. VOC vključujejo različne kemikalije, od katerih so mnoge lahko prisotne v našem vsakdanjem življenju. Najbolj pogost predstavnik je formaldehid, znani pa so še tetrakloroetilen, toluen, ksilen, stiren, etilen glikol, metilen klorid, benzen in drugi, ki imajo lahko kratkoročne in dolgoročne škodljive učinke na zdravje. Koncentracije številnih VOC so lahko v zaprtih prostorih do desetkrat večje kot na prostem.
Študije na poskusnih živalih in pri ljudeh so pokazale, da je izpostavljenost VOC povezana z draženjem kože, oči in grla, preobčutljivostjo, učinki na centralni živčni sistem, rakotvornostjo ter učinki na jetra in ledvice.
V bivalnem okolju so glavni viri VOC barve, odstranjevalci barve in druga topila, sredstva za zaščito lesa, aerosolni spreji, čistila in razkužila, sredstva za odganjanje moljev in osvežilci zraka, stanovanjska oprema, gradbeni materiali, skladiščenje goriv in avtomobilskih izdelkov, določene potrebščine za hobije ter kemično očiščena oblačila. Na delovnem mestu so vir VOC lahko pisarniška oprema, fotokopirni stroji in printerji, korekturne tekočine, brezogljični kopirni papir, material za grafiko, lepila in adhezivi, obstojni označevalci teksta, fotografske raztopine… Vir izpostavljenosti je lahko tudi pitna voda zaradi industrijskih izpustov in postopka dezinfekcije. Izpostavljenost VOC v bivalnem okolju (vključno z delovnimi mesti) je praktično neizogibna.
Regulativne agencije uporabljajo rezultate teh študij in določajo varne meje za vsako VOC, ki velja za varno za izpostavljenost ljudi.
Plesni so naravni del okolja in jih lahko najdemo praktično povsod, kjer sta na voljo vlaga in kisik. Živijo v zemlji, rastlinah in kjer je razpadajoča snov. Kadar se pojavi povečana vlažnost v stavbah ali gradbenem materialu, se pojavi rast plesni, še posebej, če problem z vlago ostane nerazrešen. Plesni se lahko razrastejo na lesu, papirju, preprogah, hrani, izolacijskem materialu. Simptomi, ki so povezani s plesnimi so lahko kihanje, izcedek iz nosu, pordele oči, izpuščaj, omotica, napadi astme.
Izvajamo redne preglede na prisotnost plesni, vlage in morebitnega puščanja napeljav ter spremljamo potek vzdrževalnih del. V primeru puščanja ali razlitja vode je treba v roku 24 do 48 ur očistiti in posušiti vlažne gradbene materiale ter pohištvo. Zračno vlago v notranjih prostorih vzdržujmo med 40 in 60 %. Redno naj se prezračuje prostore, še zlasti sanitarije in garderobe, in vzdržuje naprave za prezračevanje in klimatizacijo.
Azbest je naraven mineral, ki se pojavlja ponekod v naravi v zemeljskih plasteh. V prejšnjem stoletju so ga široko uporabljali v industriji, gradbeništvu in prometu predvsem za izolacijo in zaščito pred požarom, saj so azbestna vlakna odličen izolator, odporna na vročino, ogenj in kemikalije ter ne prevajajo elektrike. Vendar je azbest izredno nevarna rakotvorna snov. Pri dolgotrajni izpostavljenosti povzroča azbestozo, pljučnega raka in maligni mezoteliom poprsnice in peritoneja, povezujejo ga tudi z nekaterimi drugimi raki. Zlasti so močno izpostavljeni delavci v proizvodnji azbesta.
Pri nas je njegova uporaba že dobrih 20 let prepovedana, prepoved pa ne vključuje azbesta, ki je še v uporabi. V našem bivalnem okolju ga najdemo v azbestno cementnih strešnih kritinah, stropnih, talnih in fasadnih ploščah, talnih oblogah, v izolacijskih materiali pri pečeh, kotlih in ceveh za vročo vodo, v starejših gospodinjskih aparatih, na vročino odpornih tkaninah, v tesnilih, kitih, premazih… Azbest, ki se nahaja v teh materialih in izdelkih, je varen, dokler so ti nepoškodovani. Ko se zaradi dotrajanosti, poškodovanosti ali zaradi neprimernega ravnanja z njimi začnejo drobiti, luščiti, razpadati v prah in se azbestna vlakna začnejo sproščati v zrak, postane nevaren.
Prenove starejših objektov, sanacije, rušenja naj izvajajo izključno strokovno usposobljene osebe in podjetja, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje in pravilno uporabljajo osebno varovalno opremo. Objekt naj bo pri gradbenih in sanacijskih delih prazen. Pri starejših objektih je priporočljivo pridobiti podatke o uporabljenih izolacijskih materialih in kritini. Azbestne odpadke je treba odstranjevati profesionalno, jih pravilno embalirati, označiti in odpeljati na primerno odlagališče.
Ne drobimo, ne trgamo azbestnega materiala, ne gibamo se v bližini poškodovanega azbestnega materiala. Azbestno cementnih odpadkov ne pobiramo in odstranjujemo sami in ne hodimo v bližino mest, kjer v naravi opazimo odložene dotrajane azbestno cementne plošče ali zdrobljene in nasute kot gramoz.
So zelo majhni insekti, ki se hranijo z odmrlimi kožnimi celicami in se razmnožujejo v toplem vlažnem okolju. Živijo lahko v posteljnini, vzmetnicah, oblazinjenem pohištvu, preprogah ali zavesah. So skoraj povsod, v štirih od petih domov. Alergeni pršice ne lebdijo v zraku, hitro padejo v prah ali na tkanine. Najbolj izpostavljeni smo med spanjem. Ljudje, ki so alergični na pršice reagirajo na inhaliranje urina, fecesa ali razpadnih produktov pršice. Kakršnokoli vnetje nosnega prehoda, ki je povzročeno s pršicami se smatra za alergijo na prah.
Vlažnost v bivalnih prostorih vzdržujmo pod 50%. Odstranimo odvečno pohištvo, kjer bi lahko rastle pršice, uporabimo pohištvo z gladkimi površinami. Odstranimo zavese, pregrinjala ter blazine. Redno menjavamo vzmetnice. Posteljnino operemo enkrat na teden, v vroči vodi (najmanj 60OC), priporočljivo je, da jo tudi prelikamo. Iz bivalnih prostorov odstranimo tekstilne talne obloge, še posebej, če so stanovalci alergični na pršice. Če to ni možno, poskusimo s kemičnim čiščenjem. Pogosto mokro čistimo tla, če moramo obdržati preprogo pa uporabimo sesalnik s filtrom z visokim izkoristkom (HEPA filter).
V prostoru, kjer kadijo kadilci, kadijo skupaj z njimi tudi vsi nekadilci, saj prav tako vdihavajo tobačni dim. V prostoru se tako mešata dve vrsti dima, dim ki se sprošča iz gorečega konca cigarete in dim, ki ga izdihajo kadilci. Nekadilec vdihava razredčeno mešanico obeh vrst dima, ki je zapletena mešanica preko 4000 snovi. 60 od teh jih povzroča ali je sum, da povzročajo raka.
Ob dolgotrajni izpostavljenosti tobačnemu dimu se pojavijo resne in nevarne posledice za zdravje, podobne kot pri kadilcih. Pri odraslih se pojavi pljučni rak, rak nosnih sinusov, rak dojke pri ženskah mlajših od 50 let, poslabšanje obstoječe astme, nov pojav astme, koronarna srčna bolezen… Pri otrocih se lahko pojavi zmanjšanje porodne teže, nenadna smrt dojenčka, poslabšanje obstoječe astme, nov pojav astme, okužbe spodnjih dihal (pljučnica, bronhitis), vnetje srednjega ušesa, kašelj, piskanje, povečano izločanje sluzi. Otroci tudi pogosteje obiskujejo zdravnika, potrebujejo zdravila.
Uporabljamo jih le, če je nujno. Redno jih čistimo (vsake 3 dni) in vzdržujemo (menjavamo vodo) po navodilih proizvajalca. Uporabljamo destilirano ali demineralizirano vodo. Redno menjujemo filtre po navodilih proizvajalca. Ko vlažilca ne bomo uporabljali ga temeljito očistimo, prav tako pred ponovno uporabo. Sčasoma se v njem lahko razvijejo obloge in razrastejo bakterije in drugi mikroorganizmi, zato razmislimo tudi o menjavi vlažilca. V primeru pojava prizadetosti dihal poiščemo zdravniško pomoč.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
