O duševnem zdravju

Kaj je duševno zdravje?

Duševno zdravje je mnogo več kot zgolj odsotnost duševnih bolezni in motenj. Duševno zdravje omogoča ljudem, da doživljajo življenje kot smiselno, da so ustvarjalni in aktivni, da sprejemajo samega sebe in svoja čustva, da čutijo pripadnost družbi, v kateri živijo, in prispevajo k njenemu razvoju in napredku. Dobro duševno zdravje posameznika opisujemo s prisotnostjo doživljanj, zaznav in čustev, kot so sreča, zadovoljstvo, samospoštovanje, odnosi z drugimi ljudmi, vsakodnevno delo in sposobnost posameznika, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z izzivi in problemi.

Svetovna zdravstvena organizacija je duševno zdravje opredelila kot »stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost.«¹ Ker definicija ne zajema duševnih težav ali motenj, so se v preteklih letih razvili razširjeni koncepti, ki duševno zdravje opišejo nekoliko bolj celovito. Na NIJZ uporabljamo koncept dvojnega kontinuuma duševnega zdravja².

Ta celostno duševno zdravje razdeli na dva ločena, a povezana kontinuuma: kontinuum duševnih motenj in kontinuum pozitivnega duševnega zdravja. Namesto pozitivnega duševnega zdravja se včasih uporabljajo poimenovanja, kot sta duševno blagostanje ali duševna dobrobit. Shematski prikaz opisanega razumevanja duševnega zdravja je prikazan na sliki 1.

Slika 1: Dvojni kontinuum duševnega zdravja. Prirejeno po Greenspoon in Saklofske, Toward an Integration of Subjective Well-Being and Psychopathology, 2001³.

Skladno s konceptom dvojnega kontinuuma duševnega zdravja, lahko duševno zdravje posameznika opisujemo kot točko, ki se premika po koordinatnem sistemu, sestavljenem iz dveh kontinuumov. Na kontinuumu duševnih motenj predstavlja eno skrajno vrednost odsotnost duševnih težav, drugo skrajno vrednost pa prisotnost duševne motnje. Na kontinuumu duševnega blagostanja pa sta skrajni točki pomanjkanje ali odsotnost doživljanja duševnega blagostanja (v tem primeru uporabljamo tudi poimenovanje veneče duševno zdravje) in prisotnost ali polno doživljanje značilnosti duševnega blagostanja (kar poimenujemo kot cvetoče duševno zdravje). Prisotnost duševne motnje namreč ne pomeni tudi nujno odsotnosti različnih značilnosti duševnega blagostanja in obratno.

Duševno zdravje je mnogo več kot odsotnost duševne motnje

Slaba kakovost življenja ni in ne bi smela biti pogojena s prisotnostjo duševne motnje. Kakovost življenja oseb z duševnimi motnjami je zaradi stigmatizacije in diskriminacije, ki so je le-ti še vedno deležni, pogosto nepravično nizka⁴. Po drugi strani pa tudi odsotnost duševne motnje ne zagotavlja dobre kakovosti življenja. Če redko doživljamo prijetna čustva, imamo pogosto občutek praznine in stagniranja, se ne sprejemamo ali ne vidimo smisla v življenju, je lahko naša kakovost življenja slaba zgolj zaradi odsotnosti teh temeljnih vidikov duševnega blagostanja. Prikaz porazdelitve duševnega blagostanja pri osebah z duševno motnjo in pri osebah brez nje, ki je izdelan na podlagi slovenskih podatkov, to potrjuje. Kaže namreč, da ima visoko duševno blagostanje dobrih 14 % oseb z duševno motnjo, po drugi strani pa občutijo nekateri posamezniki brez duševnih motenj (približno 2 %) odsotnost duševnega blagostanja (nizko duševno blagostanje na sliki 2).

Slika 2: Prisotnost duševne motnje ne pomeni nujno tudi odsotnost duševnega blagostanja. Vir podatkov: Nacionalna raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS 2019, NIJZ).

Široko razširjeno je zavedanje o pomembnosti duševnega zdravja in njegove neločljivosti od celovitega zdravja kot takega. Avtorji so v različnih raziskavah ugotavljali, da je nastanek ali potek nekaterih kroničnih bolezni v so-odvisnosti z duševnim zdravjem posameznika. Osebe, ki trpijo zaradi depresije, imajo denimo večje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni (predvsem srčnega infarkta), sladkorne bolezni in rakavih obolenj⁵. Po drugi strani pa raziskave kažejo, da duševno blagostanje varuje pred razvojem srčno-žilnih bolezni, možganske kapi in številnih drugih kroničnih bolezni⁶. Ko govorimo o skrbi za duševno zdravje, govorimo tudi o skrbi za zdravje na splošno.

Duševne motnje predstavljajo velik javnozdravstveni problem sodobne družbe. Zdravstveno breme duševnih motenj in samomora je namreč večje od bremena sladkorne bolezni ali bolezni dihal⁷. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angl. Organisation for Economic Co-operation and Development, OECD) ocenjuje, da v Sloveniji zaradi duševnih motenj izgubimo nekaj več kot 4 % BDP⁸. Pogoste duševne motnje so med prebivalci Slovenije sicer razširjene nekoliko manj kot večini drugih primerljivih evropskih držav. Kljub temu pa se ocenjuje, da je depresivna motnja prisotna pri 3,5 % prebivalcev, pri čemer zaznavamo večjo pogostost pri starejših posameznikih (slika 3)⁹. Približno podobno pogoste so še ankisozne motnje, preostale duševne motnje pa so manj razširjene. Da so težave v duševnem zdravju v Sloveniji pogoste nakazujejo podatki o koriščenju bolniškega staleža. Leta 2019 je bilo zaradi duševnih in vedenjskih motenj izgubljenih 1.183.210 delovnih dni, kar je za 58 % odstotkov več kot leta 2015¹⁰.

Slika 3: Razširjenost simptomov depresivne motnje med prebivalci Slovenije po starostnih skupinah. Vir podatkov: Nacionalna raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS 2019, NIJZ).

Kaj lahko storimo, da zavarujemo in okrepimo duševno zdravje?

Na duševno zdravje vplivajo številni dejavniki, od značilnosti posameznika, njegovih odnosov z drugimi osebami, značilnosti okolja in širše družbe, v kateri živimo. Na nekatere dejavnike lahko vplivamo lažje kot na druge. Na naš genski zapis, pojav obsežne naravne nesreče ali pandemije, ki nenadoma ohromi celotno družbo, vplivamo veliko težje kot na nekatere druge dejavnike, ki imajo prav tako velik vpliv na duševno zdravje. Te dejavnike  lahko prepoznamo v okoljih, kjer se učimo, delamo in preživljamo prosti čas, in v odnosih, ki jih vzdržujemo s člani svoje družine, s sosedi, sodelavci, sošolci ali sokrajani. Takšen dejavnik je recimo telesno dejavnost, ki jo lahko dužbeno in grajeno okolje spodbuja ali pa celo zavira. Že kratek sprehod lahko dvigne razpoloženje in izboljša počutje, redna telesna aktivnost pa krepi našo samopodobo in pomaga pri spoprijemanju s stresom. Čeprav na prvi pogled to morda ni očitno, je telesna dejavnost pomemben način varovanja in krepitve duševnega zdravja.

Enako pomembnost lahko pripišemo dejavnostim, ki povečujejo socialno vključenost, kot so prostovoljstvo, spodbujanje umetniškega udejstvovanja in medgeneracijskega povezovanja. Kot učinkovite za krepitev duševnega zdravja so se v tujini izkazale tudi aktivnosti, ki so usmerjene v zmanjševanje pojavnosti nasilja in diskriminacije, ki se pogosto izraža v različnih oblikah nasilja. Breme bolezni, ki nastanejo ali pa se poslabšajo zaradi nasilja, je težavno opredeliti in je praviloma podcenjeno. Kljub temu obstaja dovolj dokazov o učinkovitosti ukrepov, kot so izobraževanja in kampanje ozaveščanja o duševnih težavah, motnjah, nasilju, programov za povzročitelje nasilja, programov za preprečevanje diskriminacije, stigmatizacije in trpinčenja v lokalnem, šolskem okolju ali na delovnem mestu, kakor tudi programov starševstva. Aktivnosti, ki so usmerjene v odpravljanje različnih oblik diskriminacije in nasilja so zelo učinkovite pri zmanjševanju nepravičnih neenakosti  v zdravju, kar predstavlja še posebej dragoceno dodano vrednost. Enako velja za aktivnosti, ki so usmerjene v zagotavljanje dostopa do izpopolnjujočega dela. Poleg dostojne plače nam delo nudi možnost za osebno rast, krepi avtonomijo posameznika in občutek prispevanja k skupnemu dobremu. Po drugi strani pa je finančna varnost, ki nam jo zagotavlja plačano delo, že sama po sebi prepoznana kot temelj zdravega življenjskega sloga in posledično tudi dobrega zdravja. Med učinkovite ukrepe, ki povečujejo dostop do dela, štejemo programe dodatnega izobraževanja in opismenjevanja z različnih področij. V trenutnih časih velja poleg zdravstvene pismenosti in pismenosti o duševnem zdravju izpostaviti predvsem digitalno pismenost. K varovanju in krepitvi duševnega zdravja učinkovito prispevajo tudi programi, ki so neposredno povezani s trgom dela in ciljajo na hitrejše zaposlovanje mladih odraslih ter programi za odrasle, ki naslavljajo vračanje na delo po dolgotrajnejši bolniški odsotnosti ali obdobju brezposelnosti.

Slika 4: Skupine družbenih dejavnikov duševnega zdravja. Prirejeno po Lund et al., Social determinants of mental disorders and the Sustainable Development Goals: a systematic review of reviews, 2018¹¹.

Literatura

1. World Health Organization. The World Health Report 2001: Mental health: new understanding, new hope. (World Health Organization, 2001).

2. Keyes, C. L. M. The Mental Health Continuum: From Languishing to Flourishing in Life. Journal of Health and Social Behavior 43, 207 (2002).

3. Greenspoon, P. J. & Saklofske, D. H. Toward an Integration of Subjective Well-Being and Psychopathology. Social Indicators Research 54, 81–108 (2001).

4. El-Badri, S. & Mellsop, G. Stigma and Quality of Life as Experienced by People with Mental Illness. Australas Psychiatry 15, 195–200 (2007).

5. Birk, J. L. et al. Depression and multimorbidity: Considering temporal characteristics of the associations between depression and multiple chronic diseases. Health Psychology 38, 802–811 (2019).

6. Keyes, C. L. M. Mental Health as a Complete State: How the Salutogenic Perspective Completes the Picture. in Bridging Occupational, Organizational and Public Health: A Transdisciplinary Approach (eds. Bauer, G. F. & Hämmig, O.) 179–192 (Springer Netherlands, 2014). doi:10.1007/978-94-007-5640-3_11.

7. Institute for Health Metrics and Evaluation. GBD Compare. (2015).

8. OECD. A New Benchmark for Mental Health Systems: Tackling the Social and Economic Costs of Mental Ill-Health. (OECD, 2021). doi:10.1787/4ed890f6-en.

9. Gabrijelčič Blenkuš, M., Kofol-Bric, T., Zaletel, M., Hočevar Grom, A. & Lesnik, T. Neenakosti v zdravju izziv prihodnosti v medsektorskem povezovanju. (Nacionalni institut za javno zdravje, 2021).

10. Prijon, T. Duševne in vedenjske motnje v luči začasne nezmožnosti za delo : primerjalna analiza zdravstvenega absentizma v letih 2015 in 2019. (2020).

11. Lund, C. et al. Social determinants of mental disorders and the Sustainable Development Goals: a systematic review of reviews. Lancet Psychiatry 5, 357–369 (2018).