Socialnoekološki dinamični modeli duševnega zdravja: breme kompleksne krize med zaposlenimi v kritičnih poklicih (J5-50161)

Socialnoekološki dinamični modeli duševnega zdravja: breme kompleksne krize med zaposlenimi v kritičnih poklicih (J5-50161)

Ne spreglejte
Najnovejše
dr. Saška Roškar

“Krizne situacije lahko zamajejo duševno zdravje v populaciji, kot tudi zaposlenih v t.i. kritičnih poklicih, ki nudijo pomoč drugim. Žal pa so ravno zaposleni v teh poklicih pogosto spregledana ciljna skupina, zaradi česar se s svojimi duševnimi stiskami pogosto spopadajo sami. Projekt bo doprinesel k razumevanju omenjene problematike in k razvoju intervecij, ki bodo usmerjene v kritične poklice.”

Povezava na projektno skupino SICRIS na naslednji povezavi

Projekt v Sloveniji vodi Fakulteta za družbene vede, sodelujoči organizaciji pa sta Mirovni inštitut in Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Opis projekta

Ozadje

Krizne situacije, kot so npr. pandemija Covida, obsežne poplave, potresi, lahko zamajejo duševno zdravje v populaciji. Hkrati pa tovrstni dogodki predstavljaljo tudi breme za zaposlene v kritičnih poklicih (KP). KP so izpostavljeni visokemu tveganju za duševne motnje, kot so stres, izgorelost, anksioznost, depresija, posttravmatska stresna motnja, saj se morajo na krizo odzvati prvi in se z njo takoj spopasti, običajno z velikimi časovnimi omejitvami za odzivanje in prilagajanje razmeram. Njihov odziv vpliva na splošni odziv družbe in države. Pandemija Covid-19 je primer najnovejše kompleksne krize, ki je vplivala na družbe na različnih področjih družbenega življenja. Žal pa so te poklicne skupine pogosto spregledane, kar zadeva intervencij na področju duševnega zdravja.

Namen projekta

Projekt Socialnoekološki dinamični modeli duševnega zdravja: breme kompleksne krize med zaposlenimi v kritičnih poklicih, sistematično analizira socialnoekološki kontekst duševnega zdravja (DZ) zaposlenih v kritičnih poklicih (KP) (zdravstvo, vojska, policija) v Sloveniji in Avstriji v času kompleksne krize z upoštevanjem dejavnikov tveganja in zaščite na individualni, mikro, mezo in makro ravni. V obeh državah je bila ugotovljena raziskovalna vrzel pri naslavljanju duševnega zdravja zaposlenih v KP. Da bi izboljšali njihovo prihodnjo pripravljenost in podprli njihovo odpornost, saj so družbeni steber v vsaki krizi, je potreben večdimenzionalni pogled na tveganja v kritičnih poklicih. Opazovali bomo socialnoekološki kontekst za trenutno in dolgoročno duševno zdravje zaposlenih v KP, da bi razvili in preizkusili model dejavnikov, ki vplivajo na izide njihovega duševnega zdravja (stres, izgorelost, anksioznost, depresija, posttravmatska stresna motnja) v krizi (pandemija).

Cilji projekta

Raziskava se osredotoča na dva glavna cilja: 1) Oceniti DZ zaposlenih v KP v času kompleksnih kriz ter opredeliti dejavnike tveganja in zaščite z uporabo socialno-ekološkega modela. 2) Upoštevati pomen strukturno utemeljenih neenakosti med spoloma v opazovanih ospoljenih organizacijah in njihovo povezavo z DZ v krizi. Spol uporabljamo kot analitično kategorijo v kombinaciji z drugimi dejavniki v okviru socialno-ekološkega modela.

Faze projekta in njihova realizacija

Da bi preučili dejavnike, ki vplivajo na DZ zaposlenih v KP na individualni, mikro, mezo in makro ravni, bomo uporabili interdisciplinarne raziskovalne metode ter vključili kvantitativne in kvalitativne analize podatkov. Uporabili bomo zaporedni raziskovalni pristop; v prvi fazi bomo zbirali in analizirali kvalitativne podatke, v drugi fazi pa zbiranje in analiza kvantitativnih podatkov. Intervjuje z zaposlenimi v KP bomo analizirali v dvostopenjskem postopku z uporabo induktivnega in semantičnega pristopa na podlagi tematske analize in analize naveč ravneh.

Raziskovalni postopek bo naslednji: 1) Preučitev dejavnikov, ki napovedujejo DZ na individualni, mikro, mezo in makro ravni, z uporabo najsodobnejših raziskovalnih metod za preučevanje vsake ravni posebej in v medsebojni interakciji. 2) Socialnoekološko modeliranje in nadgradnja modela, ki smo ga razvili v prejšnji raziskavi (MilFam) za merjenje dejavnikov tveganja in zaščite za duševno zdravje. 3) Analiza DZ zaposlenih v KP s feministične perspektive z upoštevanjem značilnosti vojaškega, zdravstvenega in policijskega poklica, kar je posledica strukturnih in družbenih značilnosti. 4) Preučiti povezave med različnimi ravnmi preventivnih ukrepov in pripravljenostjo zaposlenih v opazovanih organizacijah ter organizacijsko kulturo in posameznikovo sposobnostjo obvladovanja kriznih razmer.

Projekt je sestavljen iz šestih delovnih sklopov, skupaj pa ga bosta izvajali slovenska in avstrijska raziskovalna skupina. Zasnova dveh držav omogoča analizo na ravni politike ter združuje retrospektivne in prospektivne raziskovalne načrteza preučevanje DZ in izpostavljenosti krizam znotraj držav in poklicev ter med njimi, kar doslej še ni bilo izvedeno. Ustanovljen bo Svetovalni odbor strokovnjakov, ki bo svetoval ob dveh glavnih mejnikih projekta.

Dodana vrednost

Projekt lahko pripelje do inovativnega razumevanja DZ zaposlenih v KP v času krize z izboljšanjem prejšnjih raziskovalnih načrtov s sistematičnim vključevanjem in usklajevanjem več ravni analize, ki so v raziskavah duševnega zdravja pogosto zanemarjene.

Pričakovani rezultati in gradiva

  • Pregled in razumevanje dejavnikov tveganja za razvoj duševnih stisk med zaposlenimi v KP na individualni, mezo in makro ravni;
  • Pregled programov v Sloveniji, ki so usmerjeni v krepitev duševnega zdravja zaposlenih v KP;
  • Vpogled v potrebe zaposlenih v KP, ki zadevajo ukrepe na področju duševnega zdravja;
  • Predlogi razvoja programov za intervencije, ki so usmerjeni v zaposlene v KP.

Trajanje projekta: 1. 1. 2024 do 31. 12. 2026.

Nosilna organizacija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Projektni partnerji: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Mirovni inštitut (MI).

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

Za dobro javno zdravje
Zdravo staranje

Pokloni čas, polepšaj dan 2024

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno
Spremljanje nalezljivih bolezni

Tedensko spremljanje gripe in drugih akutnih okužb dihal v sezoni 2023/2024

Podrobno