Razvoj postopkov, priprava protokola in drugih aplikacij za izmenjavo informacij in podatkov, potrebnih za izdelavo ocene tveganja v primeru odziva na nesreče, pri katerih se pojavljajo nevarnosti kemijskega izvora (V3-2325)

Razvoj postopkov, priprava protokola in drugih aplikacij za izmenjavo informacij in podatkov, potrebnih za izdelavo ocene tveganja v primeru odziva na nesreče, pri katerih se pojavljajo nevarnosti kemijskega izvora (V3-2325)

Ne spreglejte
Najnovejše

»Osnovni namen projekta je okrepiti sodelovanje ključnih deležnikov pri oceni ogroženosti javnega zdravja in predlogo ukrepov za njegovo varovanje v primeru kemijskih nesreč. S tem bomo okrepili in vsaj delno formalizirali odziv v delu, ki se ukvarja s posrednimi oz. podaljšanimi vplivi na zdravje, ki v primarnem odzivu ni celovito obvladan.«

izr. prof. dr. Maja Sočan, vodja projekta

Naslov projekta: Razvoj postopkov, priprava protokola in drugih aplikacij za izmenjavo informacij in podatkov, potrebnih za izdelavo ocene tveganja v primeru odziva na nesreče, pri katerih se pojavljajo nevarnosti kemijskega izvora V3-2325

Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20679

Opis projekta

Osnovni namen projekta je uresničiti naloge, ki jih pred nas postavljajo mednarodne zdravstvene zahteve in pretekle izkušnje. V primeru nesreč, kjer so vpletene nevarnosti kemijskega izvora, javnost pričakuje ustrezne predloge in navodila za varovanje lastnega zdravja. Ker naš sistem deluje na način, da za različna področja, ki so pomembna z vidika izpostavljenosti, pridobivajo informacije različni akterji, je izdelava ocene tveganja za zdravje in okolje vedno prepuščena njihovi iznajdljivosti. S sistematičnim pregledom delovanja sistema in dobrih praks iz tujine ter predvsem preteklih izkušenj bomo lahko oblikovali matrico za učinkovito odzivanje na tveganja za javno zdravje, do katerih lahko pride v primeru kemičnih nesreč.

Faze projekta in njihova realizacija

Delo bo potekalo v štirih delovnih sklopih.

DS 1 Vodenje in koordinacijo projekta bo izvajal NIJZ. Odgovoren za nalogo je vodja projekta  v sodelovanju z osebo na NIJZ, določeno za koordinacijo. Naloga je kontinuirana, skozi celoten čas trajanja projekta. Prvi mesec bo namenjen organizaciji projekte skupine, dodelitvi nalog in odgovornosti ter opredelitvi načina dela pri projektu. Partnerji bodo določili osebe, ki bodo v vlogi predstavnika organizacije sodelovale v koordinacijski skupini. V sklopu dela bodo organizirani sestanki koordinacijske skupine in izdana vmesna poročila (predvidoma dve) o napredku dela. Spremljali bomo izvedbo zastavljenih nalog in izpolnjevanje zastavljenih ciljev. Na podlagi ugotovitev bomo sprejeli morebitne korektivne ukrepe za uspešno dokončanje posamezne naloge.

DS 2Sistematični pregled odziva bomo izvedli skupaj in posamezno po sodelujočih partnerjih. Poiskali bomo obstoječe javne informacije o izvedbi odziva in informacije posameznih institucij iz preteklosti in priporočil iz tujine. Zbrali in analizirali bomo informacije o odzivu na kemijske nesreče od leta 2017. Zbrano bomo primerjali in opredelili pomanjkljivosti ter izluščili primere dobre prakse.

DS 3Pregledali bomo pooblastila in zadolžitve posameznih projektnih partnerjev in jih združili v celoto. Pregledali bomo informacije s katerimi partnerji razpolagajo oz. jih lahko zagotovijo (kako hitro in v kakšnem obsegu). Opredelili bomo matriko izmenjave informacij med partnerji  za izvedbo hitre ocene tveganj za javno zdravje in zagotavljanja informacij za ciljne skupine z namenom varovanja javnega zdravja. Oblikovali bomo tudi matriko komuniciranja med partnerji in z javnostjo.

DS 4 Oblikovali bomo algoritem sodelovanja. Njegovo delovanje bomo preverili na simulacijski vaji in ga dopolnili skladno z ugotovitvami in potrdili. Pregledali bomo obstoječo literaturo in prakse iz tujine ter oblikovali usmeritve ter postopke za možne zakasnele posledice za javno zdravje v primeru nesreč s kemijskimi nevarnostmi. V zaključno poročilo bomo vključili končni algoritem sodelovanja in predlog postopkov za oceno možnih zakasnelih posledic. Oba dokumenta se bosta lahko uporabila samostojno.

Dodana vrednost

Projekt pomeni velik praktični napredek pri uveljavljanju prepoznanih dobrih praks. Predstavlja pomemben  preskok v delovanju različnih deležnikov na področju izdelave ocene tveganja za zdravje in okolje ter predstavlja dobro priložnost za nadaljnji razvoj in izboljšave pri odzivanju družbe na nesreče, ki lahko prizadenejo javno zdravje. V osnovi projekt predstavlja napredek na področju varovanja javnega zdravja v primeru nesreč.

Pričakovani rezultati in gradiva

Namen projekta je preučiti izkušnje in dobre prakse odziva na kemijske nesreče, ki ogrožajo javno zdravje in jih implementirati v matriko učinkovitega odzivanja v Sloveniji.

Cilj projekta je sprejet algoritem delovanja za oceno tveganja za javno zdravje v primeru kemijskih nesreč, z določenimi vlogami partnerjev in izmenjavo informacij med njimi. Poleg algoritma, ki ga nameravamo predstaviti tudi v obliki plakata, pa nameravamo pripraviti tudi usmeritve za postopanje v zvezi z ocenjevanjem možnih zakasnelih posledic nesreče.

Trajanje projekta: 1. 10. 2023–30. 9. 2024

Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Projektna partnerja: Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH)

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ)

logotip Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije ARIS

logotip Ministrstva za zdravje Republike Slovenije
Za dobro javno zdravje
Zdravo staranje

Pokloni čas, polepšaj dan 2024

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno
Spremljanje nalezljivih bolezni

Tedensko spremljanje gripe in drugih akutnih okužb dihal v sezoni 2023/2024

Podrobno