Sisteme spremljanja in poročanja o nalezljivih boleznih je potrebno sproti ocenjevati, posodabljati in izboljševati. Popolnost in pravočasnost sta pomembni načeli pri načrtovanju sistema spremljanja in postaneta toliko bolj pomembni ob pojavu obsežne epidemije ali pandemije. Samo sprotni in kvalitetni so ustrezno izhodišče za izoblikovanje sorazmernih ukrepov za zmanjšanje učinkov pandemije.
Opis projekta
Pandemija bolezni COVID-19 je poudarila pomen pravočasnega, celovitega in zanesljivega zbiranja epidemioloških podatkov ter pospešila digitalizacijo in nadgradnjo obstoječih sistemov spremljanja nalezljivih bolezni. Hkrati širjenje virusa influence A(H5N1) in dokazi o njegovi prilagoditvi na sesalce ponovno opozarjajo na možnost nastanka nove pandemije aviarne influence, kar dodatno poudarja potrebo po učinkovitih pristopih za ocenjevanje epidemioloških razmer in podporo odločanju na področju javnega zdravja. Pomemben okvir za takšno ocenjevanje predstavlja metodologija »pandemic influenza severity assessment« (PISA), ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in omogoča sistematično interpretacijo podatkov iz različnih epidemioloških in zdravstvenih virov za celovito oceno resnosti pandemije.
Projekt Razpoložljivost kazalnikov za oceno resnosti pandemije gripe po metodologiji PISA je usmerjen v celovit pregled razpoložljivih epidemioloških in zdravstvenih podatkovnih zbirk, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za oblikovanje kazalnikov resnosti pandemije v skladu z metodologijo PISA. V okviru projekta bo izvedena identifikacija in opredelitev relevantnih virov podatkov za posamezne skupine kazalnikov, analiza podatkovnih modelov ter pregled razpoložljivih časovnih vrst podatkov, ki so ključne zlasti za določanje mejnih vrednosti pri ocenjevanju intenzitete epidemije ali pandemije.
Na podlagi ugotovitev bo pripravljen predlog za nadgradnjo obstoječega sistema spremljanja, ki bo usmerjen v izboljšanje razpoložljivosti, kakovosti in uporabnosti podatkov za ocenjevanje resnosti epidemij ali pandemij gripe.
Ozadje
Oceno resnosti gripe na nacionalni ravni je potrebno izdelati na osnovi epidemiološke situacije v kontekstu podatkov časovnih vrst in oceniti resnost epidemije ali pandemije gripe na podlagi vseh razpoložljivih zanesljivih kazalnikov, izdelati nacionalno oceno tveganja in obveščati o odzivu in ukrepih ter izmeriti učinke javno-zdravstvenih intervencij. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je v podporo oceni pripravila dokument z naslovom: »Pandemic influenza severity assessment (PISA) – A WHO guide to assess the severity of influenza in seasonal epidemics and pandemics, second edition« kot izhodišče za izdelavo oceno resnosti epidemije ali pandemije gripe. Kazalnike je možno izpeljati z uporabo različnih parametrov virološkega in epidemiološkega spremljanja, zdravstveno-statističnih podatkov ter iz kliničnih virov. Podatki za izdelavo kazalnikov se lahko zbirajo rutinsko (epidemiološko spremljanje, zdravstveno-statistične zbirke), možno pa jih je pridobiti z občasnimi raziskavami. SZO priporoča, da države ocenijo sisteme spremljanja, ki bodo vir podatkov za PISA, izberejo parametre za vsak kazalnik in mu določijo mejne vrednosti t.j. prag (angl. threshold) glede na historične podatke, kar je osnovni namen našega projekta.
Namen projekta
Namen projekta je preučiti razpoložljivost in uporabnost različnih epidemioloških in zdravstvenih podatkovnih zbirk za izdelavo kazalnikov resnosti pandemije po metodologiji PISA. Kazalniki v skladu z metodologijo PISA so: prenosljivost (koliko ljudi v populaciji tedensko zboli), resnost bolezni (kako zbolijo posamezniki, ko so okuženi z virusom gripe), obolevnost in umrljivost (koliko ljudi v populaciji doživi resno bolezen ali smrt) in učinek na zmogljivost zdravstvenega varstva (kako epidemija ali pandemija gripe vpliva na zdravstveni sistem).
Cilji projekta
Cilji projekta so prepoznani in opredeljeni viri podatkov, podatkovni modeli in razpoložljive časovne vrste (predvsem za izračune mejnih vrednosti za oceno intenzitete) za posamezno skupino podatkov, prepoznane prednosti in omejitve parametrov ter izdelan predlog za nadgradnjo spremljanja.
Faze projekta in njihova realizacija
Mejniki projekta so:
- Evaluacija epidemiološkega sistema spremljanja – pristopi in izsledki.
- Seznam zbirk epidemiološkega spremljanja akutnih respiratornih okužb in zdravstveno statističnih zbirk za evaluacijo.
- Vsebinski popis podatkovnih zbirk.
- Celovita ocena uporabnosti za izdelavo kazalnikov PISA s predlogi izboljšav in razvoja.
- Pripravljena publikacijo za objavo v vrstniško recenzirani reviji.
Dodana vrednost
Ugotovitve projekta bodo osnova za izboljšanje in nadgradnjo spremljanja epidemij gripe in pripravljenost na pandemsko gripo z zmožnostjo hitrejše prilagoditve sistemov spremljanja v vseh fazah pandemije.
Pričakovani rezultati in gradiva
Rezultati projekta bodo v podporo izoblikovanju pravočasnih in sorazmernih javno-zdravstvenih ukrepov usmerjenih v zmanjšanje bremena bolezni.
Trajanje projekta: 1.9.2025 – 28.2.2027
Nosilna organizacija: NIJZ
Financiranje: Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za znanstveno raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije





