JA PRISM

Opis projekta

Ozadje

Duševne motnje prizadenejo velik delež svetovnega prebivalstva. Ocenjuje se, da je pred pandemijo COVID-19 po svetu živelo približno 970 milijonov ljudi z duševno motnjo, v Evropski uniji pa približno 84 milijonov prebivalcev, kar pomeni približno vsakega šestega prebivalca.

Duševne motnje sodijo med vodilne vzroke bremena bolezni, saj predstavljajo enega glavnih vzrokov za leta življenja z oviranostjo na svetovni ravni in imajo pomembne družbene ter gospodarske posledice.

Nedavni globalni dogodki – vključno s pandemijo COVID-19, vojnami, gospodarsko nestabilnostjo, podnebno krizo ter pospešeno digitalizacijo – so dodatno poslabšali stanje duševnega zdravja. Posebej ranljive so nekatere skupine prebivalstva, kot so otroci in mladostniki, starejši, migranti in begunci, osebe z motnjami zaradi uporabe psihoaktivnih snovi ter osebe z duševnimi motnjami.

Za učinkovito soočanje s temi izzivi so potrebni celostni pristopi, usmerjeni v promocijo duševnega zdravja, preventivo ter spoštovanje človekovih pravic, ki hkrati izboljšujejo dostop do podpore in storitev na področju duševnega zdravja. Projekt JA PRISM odgovarja na to potrebo s spodbujanjem prenosa in implementacije na dokazih temelječih dobrih praks med evropskimi državami.

JA PRISM podpira implementacijo treh praks z jasno opredeljenim pristopom, ki temelji na človekovih pravicah. Prakse, ki se prenašajo, so:

• program BIZI (preprečevanje samomorilnega vedenja),
• Circle of Friends (zmanjševanje osamljenosti med starejšimi),
• Act, Belong, Commit (krepitev duševnega zdravja in čustvenega blagostanja otrok in mladostnikov).

Namen projekta

JA PRISM (Preventivno usmerjen in na človekovih pravicah temelječ pristop za podporo duševnemu zdravju ranljivih skupin prebivalstva) je namenjen zmanjševanju bremena duševnih motenj med ranljivimi skupinami. To dosega s spodbujanjem varovalnih dejavnikov za duševno zdravje, preprečevanjem duševnih težav ter izboljševanjem dostopnosti do obravnave in storitev na področju duševnega zdravja v državah EU in pridruženih državah.

Vloga Slovenije

Slovenija v projektu sodeluje kot ena izmed držav, ki bo implementirala pristop Act, Belong, Commit (ABC), katerega namen je spodbujanje duševnega blagostanja otrok in mladostnikov.

Načrtovane aktivnosti

• Pilotna izvedba pristopa  Act, Belong, Commit (ABC) v šolskem okolju
• Raven implementacije: raven 2 – implementacija v manjšem obsegu

Implementacija na ravni 2 pomeni, da se praksa pilotno uvaja na manjšem številu šol (3-5), na lokalni ali regionalni ravni, kar omogoča njeno preizkušanje, prilagoditev nacionalnemu okolju ter pripravo na morebitno širšo implementacijo v prihodnosti.

Ciljna skupina

V okviru projekta JA PRISM je pristop ABC predvsem usmerjen v otroke in mlade, z namenom:

• spodbujanja čustvenega blagostanja,
• krepitve zdravstvene pismenosti s področja duševnega zdravja
• spodbujanja aktivnega vključevanja v smiselne družbene dejavnosti.

Vloga NIJZ v projektu

NIJZ v konzorciju sodeluje kot partnerska organizacija (competent authority partner) in prispeva k:

• implementacija pristopa Act, Belong, Commit (ABC),
• izmenjavi znanja in izkušenj z drugimi sodelujočimi državami,
• evalvaciji izvedenih aktivnosti,
• razširjanju rezultatov projekta na nacionalni in evropski ravni.

Cilji projekta

Cilji bodo uresničeni s prenosom in implementacijo treh preverjenih in obetavnih dobrih praks, ki temeljijo na pristopu človekovih pravic, v nova okolja. Prakse so usmerjene v tri ključna javnozdravstvena področja:

• preprečevanje samomorilnega vedenja,
• zmanjševanje osamljenosti med starejšimi,
• krepitev čustvenega blagostanja otrok in mladostnikov.

Splošni cilj

Zmanjšati breme težav v duševnem zdravju med ranljivimi skupinami prebivalstva s spodbujanjem duševnega zdravja, preventivo ter izboljšanjem dostopa do storitev na področju duševnega zdravja.

Specifični cilji za vse vključene države

1. Spodbujati dobro duševno zdravje in preprečevati duševne težave.
2. Izboljšati dostop do na dokazih temelječih in inovativnih intervencij na področju duševnega zdravja.
3. Izboljšati kakovost življenja z obravnavo, usmerjeno v posameznika in spoštovanje človekovih pravic.
4. Podpreti države članice pri uvajanju celostnega pristopa k duševnemu zdravju ranljivih skupin.
5. Zagotoviti trajnost prilagojenih praks na nacionalni ravni.
6. Omogočiti prenos učinkovitih praks na področju duševnega zdravja v nova okolja.
7. Okrepiti sodelovanje z drugimi pobudami EU (npr. JA MENTOR).
8. Razširjati projektne aktivnosti in rezultate na nacionalni in mednarodni ravni.
9. Ovrednotiti učinek in vpliv projekta.
10. Zagotoviti učinkovito upravljanje projekta.

Cilj v Sloveniji je pilotno preveriti pristop ABC v šolah, ki morajo uporabiti vsaj eno strategijo za vsako vidik A- Act, B-belog, C-commit.

Z izvajanjem teh intervencij projekt prispeva k izboljšanju duševnega zdravja in kakovosti življenja ranljivih skupin, povečuje dostopnost do storitev ter omogoča merljive izboljšave kazalnikov blagostanja.

Delovni sklopi projekta

Projekt je organiziran v sedem delovnih sklopov (Work Packages – WP).

WP1 – Koordinacija in upravljanje
Zagotavlja učinkovito upravljanje projekta, koordinacijo partnerjev ter administrativno podporo.

WP2 – Komunikacija in diseminacija
Skrbi za notranjo in zunanjo komunikacijo, predstavljanje in širjenje rezultatov projekta ter vključevanje deležnikov.

WP3 – Evalvacija
Razvija in izvaja evalvacijo procesov, učinkov in vpliva projekta.

WP4 – Trajnost
Zagotavlja dolgoročno trajnost in možnost širjenja implementiranih praks.

WP5 – Implementacija programa BIZI
Prenos in prilagoditev programa BIZI, usmerjenega v preprečevanje samomora.

WP6 – Implementacija programa Circle of Friends
Prenos in prilagoditev prakse Circle of Friends, namenjene zmanjševanju osamljenosti med starejšimi.

WP7 – Implementacija pristopa Act, Belong, Commit (ABC)
Prenos in prilagoditev pristopa ABC, ki spodbuja duševno blagostanje otrok in mladih.

Dodana vrednost projekta

Evropska dodana vrednost projekta JA PRISM vključuje:

• mednarodno sodelovanje med 18 državami članicami EU in 2 pridruženima državama,
• širjenje preverjenih praks na področju duševnega zdravja v različnih zdravstvenih sistemih in kulturnih okoljih,
• krepitev zmogljivosti in izmenjavo znanja med državami,
• spodbujanje pristopa k duševnemu zdravju, ki temelji na preventivi in človekovih pravicah,
• povezovanje z drugimi evropskimi pobudami, kot so Healthier Together, JA MENTOR ter pobude Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Pričakovani rezultati

Projekt bo predvidoma prinesel:

• implementacijo 3 programov v 59 pilotnih okolij v sodelujočih državah,
• prenos in prilagoditev treh dobrih praks na področju duševnega zdravja,
• delavnice za krepitev zmogljivosti in treninge za usposabljanje,
• priporočila za oblikovanje politik na področju promocija duševnega zdravja ter preprečevanje težav v duševnem zdravju,
• komunikacijska gradiva in znanstvene publikacije,
• orodja za trajnostno implementacijo praks,
• krepitev mrež in partnerstev na področju duševnega zdravja.

SLOVENIJA: prenos, prilagoditev, pilotiranje in implementacija pristopa ABC v šole na ravni 2 – manjši obseg

Trajanje projekta: 1. 9. 2025 – 31. 8. 2028

Vodilna organizacija: Biosistemak Institute for Health Systems Research (Španija) – koordinator projekta.

Partnerji

V projektu sodeluje 60 organizacij iz 20 evropskih držav, ki skupaj prispevajo k izboljšanju duševnega zdravja ranljivih skupin na ravni populacije. Konzorcij vključuje 30 partnerskih organizacij (beneficiaries) in 28 pridruženih organizacij (affiliated entities) iz 18 držav članic EU (vključno s Slovenijo, ki jo zastopa NIJZ) in 2 pridruženih držav, Črne gore ter Bosne in Hercegovine.

Financiranje: Projekt se financira v okviru programa EU4Health – Joint Actions 2024.

Izjava o omejitvi odgovornosti: Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije. Mnenja in stališča, izražena v tem dokumentu, so izključno last avtorja/avtorjev in nujno ne odražajo stališč Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, ne moreta biti odgovorna zanj.