Človek v primežu covida-19: psihološke posledice epidemije in ukrepov za zajezitev širjenja okužb (J5-3113)

Človek v primežu covida-19: psihološke posledice epidemije in ukrepov za zajezitev širjenja okužb (J5-3113)

Ne spreglejte
Najnovejše
Matej Vinko

»S projektom Človek v primežu covida-19  pridobivamo poglobljeno poznavanje doživljanja epidemije in njenem vplivu na duševno zdravje različnih skupin prebivalstva. Zanimajo nas dejavniki in dogodki, ki so bili povezani s pojavom težav v duševnem zdravju, kakor tudi okoliščine, ki so spodbujale varovanje duševnega zdravja in osebnostno rast. Ugotovitve, ki jih bomo pridobili v projektu, bomo uporabili za naslavljanje aktualnih izzivov na področju duševnega zdravja.«

Matej Vinko, dr. med., vodja projekta na NIJZ

Naslov projekta: Človek v primežu covida-19: psihološke posledice epidemije in ukrepov za zajezitev širjenja okužb (J5-3113)

Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18772

Opis projekta

Epidemije, ki so se pripetile v preteklosti, so že pokazale, da lahko močno posežejo v vsakdanje življenje ljudi in njihovo zdravje, vendar so bile te posledice omejene le na manjšo populacijo. Tokratna epidemija bolezni covida-19 je prerasla v pandemijo, ob kateri so bili sprejeti številni preventivni zaščitni ukrepi za zajezitev širjenja bolezni, tudi v Sloveniji. Zaradi številnih sprememb v vsakdanjem življenju prebivalcev je epidemija vplivala na različne vidike življenja, kot so odnosi, duševno zdravje in psihosocialno blagostanje. Ta nova realnost je traja že dalj časa, zato od posameznika s spoprijemanju z njo zahteva bistveno več njegovih virov kot ob soočenju s kratkotrajnimi kriznimi situacijami.

S projektom načrtujemo široko in hkrati poglobljeno preučitev (dolgoročnih) psiholoških posledic epidemije in uvedenih preventivnih zaščitnih ukrepov. V projektu nas bo zanimalo, kako so ljudje s psihološkega vidika doživljali razglašeno stanje in se nanj odzivali. Namen študije bo hkrati pripraviti za slovensko situacijo in psihološke posledice razglašene epidemije prilagojena gradiva za krepitev duševnega zdravja in psihološke prožnosti na prebivalcih. Ob tem se bomo osredotočili na splošno populacijo, saj so bili epidemiji izpostavljeni vsi prebivalci Slovenije. Hkrati bomo pozornost usmerili tudi na določene ranljive skupine, ki se lahko zaradi mnogih sprememb soočajo z več težavami.

Študija bo integrirana med dejavnosti Slovenskega centra za raziskovanje samomora še posebej v okviru programske skupine Živ? Živ!, mednarodne konference Triple I and Suicidology in drugih projektov. Uporabili bom kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod, opazovanje posameznih konstruktov bo longitudinalno, kar je na področju preučevanja duševnega zdravja v času epidemije precej redko.

Dodana vrednost

Projekt predstavlja pomemben doprinos pri prepoznavanju dolgoročnih psiholoških posledic razglašene epidemije. Že iz prvega vala epidemije opažamo številne posledice v življenju ljudi in na njihovem duševnem zdravju. Na podlagi novih spoznanj bomo pripravili priporočila, smernice in sistemske intervencije za krepitev duševnega zdravja.

Gre za izviren in v današnjem času izredno relevanten projekt. Raziskava bo nudila priložnost za pridobivanje izvirnih rezultatov in spoznanj na področju psihološkega raziskovanja v Sloveniji in širše. Študija bo integrirana med dejavnost Slovenskega centra za raziskovanje samomora (SCRS), še posebej v okviru programske skupine Živ? Živ! (namenjene razumevanju samomorilnega vedenja), mednarodne konference Triple I in Sucidiology in drugih projektov (npr. A (se) štekaš?!? – integriran pristop krepitve duševnega zdravja in primarne preventive samomorilnega vedenja za mladostnike; novi pristopi k prepoznavi in preprečevanju samomorilnega vedenja in drugih dejavnikov tveganja na področju duševnega zdravja mladostnikov).

Projekt bo prispeval k povezovanju strokovnjakov iz različnih področij, saj bodo v svetovalni odbor vključeni strokovnjaki različnih organizacij (poleg partnerskih tudi npr. Društvo psihologov Slovenije, Oddelek za psihologijo UM in UP, Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije) in laiki iz ranljivih skupin. Ti sinergični učinki sodelovanja bodo prispevali k trajnosti raziskovalne dejavnosti na področju psiholoških posledic epidemije in prenosa spoznanj raziskave med strokovnjaki.

Pomemben vidik izvedljivosti projekta je tudi sodelovanje z izobraževalnimi institucijami, saj bomo preko sodelovanja s študenti omogočali razvoj bodočih strokovnjakov in jih opolnomočili za javnozdravstveno delo na področju duševnega zdravja.

Pričakovani rezultati in gradiva

Trajanje projekta: 1. 10. 2021–30. 9. 2024

Nosilna organizacija: Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič (UP IAM), Slovenski center za raziskovanje samomora

Projektna partnerja: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo (UL FF)

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS)

Za dobro javno zdravje
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje prijavljenih virusnih črevesnih bolezni

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS)

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje kampilobakterioz in salmoneloz

Podrobno