Best-ReMaP

Naslov projekta: Joint Action on implementation of validated best practices in nutrition (JA Best-ReMaP)

Uradna spletna stran projekta: https://bestremap.eu/ 

Opis projekta

Projekt skupnega ukrepanja Best-ReMaP (JA Best-ReMaP), ki ga koordinira NIJZ, predstavlja konzorcij 36 partnerjev iz 24 evropskih držav. Cilj je prilagoditev in usklajena implementacija dobrih praks na področju spremljanja preoblikovanja živil, zmanjševanja pritiska oglaševanja nezdrave hrane in uveljavitve kakovostnih in trajnostnih standardov pri javnih naročilih hrane v javnih institucijah. Spremembe bodo prispevale k večji izbiri bolj zdravih predelanih živil (z zmanjšanjem soli, sladkorja in maščob iz predelanih živil), ki so na voljo in ki se oglašujejo na trgih EU.

Slika 1: Vodje delovnih paketov projekta JA Best-ReMaP.

Dodana vrednost

Projekt JA Best-ReMaP izvaja ukrepe, ki so jih države članice priznale in oblikovale v Akcijskem načrtu EU za preprečevanje otroške debelosti 2014–2020, na podlagi sklepov sveta o prehrani in zdravju v času grškega predsedovanja. JA Best-ReMaP predstavlja nadaljevanje projekta skupnega ukrepanja JANPA, ki je bil prav tako zasnovan na podlagi omenjenega akcijskega načrta in s tem zagotavlja trajnostno izvajanje skupnih prizadevanj držav članic EU za izboljšanje stanja na področju debelosti otrok in mladostnikov v EU na podlagi transparentne izbire najboljših praks.

Na področju preoblikovanja živil se je v letu 2008 pričelo delo v okviru Visoke skupine za prehrano in telesno dejavnost, ki se opira na inovativni pristop, uporabljen v okviru projekta skupnega ukrepanja JANPA (tri države članice) in v okviru projekta EUREMO (16 držav članic) – pristop se bo razširil na nove države članice, skupno ukrep v okviru JA Best-ReMaP izvaja 21 držav članic in pristopnic. Prvič so na evropski ravni vse države članice opredelile skupni seznam prednostnih skupin živil za spremljanje preoblikovanja. 

Na področju digitalnega trženja živil je za zainteresirane države članice predvidena podpora pri izvajanju konkretnih ukrepov v nacionalnih okoljih po uvedbi nove Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMSD), ki temelji na prehranskem profilu Svetovne zdravstvene organizacije. Države članice skupaj razvijajo protokole za vrednotenje trženja živil na podlagi nordijskega protokola za spremljanje tradicionalnega in digitalnega trženja živil in na podlagi novo razvitega SZO CLICK orodja, ali pa se alternativno odločajo, da bodo razvile utemeljitve in smernice za prostovoljne oziroma koregulacijske kodekse ravnanj. 

V sklopu dela na področju javnega naročanja živil v javnih ustanovah se s pomočjo medsektorskega sodelovanja na podlagi dobre praks Gospodarske zbornice Slovenije pripravlja pilotna spletna aplikacija za javno naročanje živil z opredeljenimi tipi izdelkov za zagotovitev bolj kakovostne in bolj transparentne nabave živil v javnih institucijah. Prav tako se pripravljajo tudi priporočila za trajnostne ukrepe na področju javnega naročanja živil. Slovenija vodi delovni paket in skupaj z osmimi državami članicami in pristopnicami razvija in testira pristope na področju javnega naročanja živil. Aktivnosti se usklajujejo z Evropsko komisijo, ki v letu 2022 izvaja oceno vplivov in pripravlja nov zakonodajni okvir na področju javnega naročanja živil. V sodelujočih državah članicah smo uspeli na podlagi slovenskega zgleda po principih zdravja v vseh politikah spodbuditi nastanek medsektorskih delovnih skupin, povezati javnozdravstvene institucije z izvajalci javnega naročanja hrane v vzgojno izobraževalnih institucijah in povečati nivo znanja sodelujočih z delitvijo izkušenj slovenske dobre prakse. Vse navedeno bo prispevalo k bolj usklajenemu izvajanju zakonodaje o javnih naročilih pri nas in v EU. 

V Skupnem raziskovalnem središču (JRC) Evropske komisije v Ispri se vzpostavlja nova podatkovna zbirka informacij o živilih z oznakami (FABLE), z osnovnimi informacijami o sestavi živil, ki bo omogočila zajem vhodnih podatkov iz vseh treh glavnih delovnih paketov JA Best-ReMaP. 

Poseben pomen ima sodelovanje z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je za ločena projektna sredstva Evropske komisije ponudil ekonometrično oceno dobrih praks JA Best-ReMaP. Pričakujemo, da bomo med drugim prvič dobili oceno ekonomskega vpliva dveh različnih pristopov javnega naročanja na zdravstvene izide v populaciji. 

Delo partnerjev v okviru JA Best-ReMaP je v okviru javnozdravstvenih ciljev združeno z drugimi pobudami zainteresiranih deležnikov na področju prehrane in zmanjševanja otroške debelosti, ki temeljijo na EU in nacionalni ravni; države članice tako lahko učinkoviteje rešujejo skupna vprašanja, povezana z multinacionalnimi podjetji za predelavo živil.  

Obravnavanje razsežnosti neenakosti na področju zdravja je medsektorska tema projekta JA Best-ReMaP. Vsi trije vsebinski delovni paketi spremljajo tudi vpliv na enake možnosti ob uvajanju ukrepov, tečejo pa priprave na vključitev posebnega eksperta, ki bo bdel nad končnimi izdelki projekta s stališča enake obravnave. 

Ker je hrana predmet čezmejnega trgovanja, Slovenija svojim otrokom in mladostnikom sama ne more zagotoviti bolj zdrave izbire živil v ponudbi na trgu in v jedilnikih javnih zavodov. Oglaševanje živil prav tako prosto prehaja meje in posamezna država članica ne more izvesti zaščite otrok in zmanjšati pritiska trženja živil na otroke. Na področju javnega naročanja hrane Evropska komisija v letu 2022 pripravlja oceno vpliva za novi okvir delovanja in rešitve, ki jih države članice testiramo v projektu skupnega ukrepanja, ter redno posredujemo v postopke priprave novega okvira na Evropski komisiji in s tem prilagajamo pripravo omenjenega okvira svojim potrebam. Zato je ključno, da se države članice na omenjenih temah povezujemo, saj le skupaj lahko povečujemo možnosti zdravih prehranskih izbir.

Rezultati in gradiva

Najpomembnejši dosežek projekta skupnega ukrepanja Best-ReMaP bo gotovo Končni načrt o trajnostnih ukrepih in vključevanju v nacionalne politike, ang. road map. Vsak delovni paket projekta JA Best-ReMaP ima specifične naloge, ki se zaključijo s konkretnimi okvirnimi priporočili za ukrepanje, ang. frameworks for action na področju vseh treh obravnavanih politik. Vsi dosedanji rezultati so dostopni na uradni spletni strani (klik).

Uradna predstavitev projekta (letak in PPT predstavitev) (klik) 

Več o vplivu oglaševanja nezdrave hrane otrokom si lahko ogledate v kratkem videu (klik).

V okviru Slovenskega predsedovanja Svetu EU je bila 17. in 18. novembra 2021 organizirana skupna konferenca na visoki ravni o politikah za zajezitev naraščanja debelosti pri otrocih in mladostnikih (Conference on Policy Solutions for Childhood Obesity: From science to policy implementation). JA Best-ReMaP je konferenco z namenom prevajanja raziskovalnega znanja v politično implementacijo organiziral v sodelovanju s projektom STOP – Znanost & tehnologija v politikah omejevanja debelosti pri otrocih. S tem smo prikazali ustvarjanje sinergij znotraj istega področja, ki se financira iz različnih mehanizmov EU. 

Gradivo o konferenci (klik)

V sodelovanju s sorodnimi evropskimi projekti PEN, CO-CREATE in STOP, ki predstavljajo največje konzorcije, osredotočene na prehrano in telesno dejavnost v Evropi, je bil od 14. do 16. junija 2022 organiziran simpozij z naslovom Policy Symposium on NCD Prevention: Future directions for nutrition and physical activity policies to prevent NCDs across Europe. Na simpoziju, ki je potekal v Bruslju, je bilo predstavljeno najnovejše raziskovalno znanje ter možnosti njegovega prenosa v politične ukrepe. JA Best-ReMaP je odigral pomembno vlogo pri predstavitvi prenosa novih znanj v razvoj konkretnih implementacijskih aktivnosti v povezavi z direktorati Evropske komisije.  

Gradivo in več informacij o simpoziju (klik)

Trajanje projekta: 1. 10. 2020–30. 9. 2023

Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Financiranje: Projekt skupnega ukrepanja Best-ReMaP je sofinancirala Evropska unija v okviru tretjega zdravstvenega programa (2014–2020).