Na letošnji konferenci smo posebno pozornost namenili obvladovanju debelosti pri odraslih, o čemer je v nagovoru govoril tudi strokovni direktor NIJZ dr. Ivan Eržen. Gre za javnozdravstveni in klinični problem, pri katerem s populacijskim pristopom krepimo predvsem navade zdravega prehranjevanja, zmanjšujemo neenakosti v dostopnosti do zdravih izbir in s tem zmanjšujemo tveganja za razvoj debelosti. Na drugi strani pa pri posameznih osebah z debelostjo pristopamo z vedno bolj v posameznika usmerjeno preventivo, diagnostiko in zdravljenjem. Prav pri obravnavi debelosti v centrih za krepitev zdravja tistim osebam, ki najbolj spremenijo navade pri telesni dejavnosti (z nezadostne v zadostno), in ki dosežejo največji napredek pri zmanjšanju pogostosti uživanja prigrizkov, najbolje uspe znižati telesno maso. In takih oseb je v naših obravnavah kar tretjina. Na sledeči okrogli mizi o tej temi so vodilni strokovnjaki s področja predstavili sedanjost in prihodnost obvladovanja debelosti pri odraslih.
Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje je v uvodnem nagovoru spomnila, da smo v zadnjih letih s številnimi projekti in aktivnostmi okrepili izvajanje preventivne dejavnosti tako v ambulantah družinske medicine, kot v zdravstvenovzgojnih centrih, ki so v velikem številu že prerasli v centre za krepitev zdravja. Povzeto po še neizdani publikaciji OECD o raku pa je izpostavila, da bi lahko Slovenija le z okrepitvijo primarne preventive preprečila na tisoče novih primerov raka do leta 2050. »Največje potencialno zmanjšanje (kar za 6 714 primerov novih rakov) bi bilo mogoče doseči, če bi dosegli cilje, ki smo si jih zadali v Strategiji brez tobaka. Zmanjšanje porabe alkohola bi lahko zmanjšalo breme raka za 529 primerov; dodatnih 1 059 bi preprečili, če bi zmanjšali pojav prekomerne telesne teže in debelosti. V te številke pa niso zajeti preprečeni primeri bolezni srca in ožilja in drugih kroničnih bolezni, pri katerih so kajenje, alkohol in prekomerna telesna teža ključni dejavniki tveganja,« je poudarila Vesna Marinko.
Radivoje Pribaković Brinovec, vodja programa Skupaj za zdravje, je v predstavitvi programa dejal, da je skupno število udeležencev preventivnih obravnav v centrih za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojnih centrih med letom 2019 in 2023 bilo 108.774. Osebe so se povprečno udeležile dveh preventivnih obravnav. V nadaljevanju je bila predstavljena še podrobnejša evalvacija posameznih aktivnosti programa ter udeležbe in nova komunikacijska gradiva.
Na drugi okrogli mizi prvega dne pa je razprava tekla o tem, kako lahko s sodelovanjem v primarnem zdravstvenem varstvu prispevamo k zmanjševanju bremena kroničnih bolezni pri odraslih. Sledila so predavanja razdeljena na tri plenarne dele. Prvi del je naslavljal predvsem promocijo zdravja v lokalni skupnosti, v drugem delu smo se posvetili determinantam zdravega življenjskega sloga, v tretjem delu pa je bil fokus na integrirani preventivi kroničnih bolezni pri odraslih.
Drugi dan sta bila na voljo dva sklopa delavnic, v vsakem je potekalo šest vzporednih aktivnosti. Teme so bile psihoedukativne delavnice, varovalna vedenja, individualno delo s pacientom, uporaba orodij za vrednotenje 24-urnega gibalnega vedenja pri pacientih, kako uporabiti socialni marketing za izboljšanje odzivnosti na program Skupaj za zdravje ter srčno-žilna ogroženost pacienta.
