Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog je bila v letu 2024 izvedena že sedmič. Prvič je bila izvedena leta 2001, nato pa še v letih 2004, 2008, 2012, 2016, 2020 in zadnjič v letu 2024. Raziskava nam daje pomemben časovni vpogled v spremembe z zdravjem povezanega vedenjskega sloga prebivalcev Slovenije.
Vzorčni okvir za pripravo vzorca je predstavljal Centralni register prebivalstva, vzorec pa je, v skladu z Letnim programom statističnih raziskovanj za leto 2024 (UL RS, št. 118/23) pripravil Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Vzorčni načrt je bil stratificiran enostavni slučajni vzorec, stratuma sta bila regija in tip naselja. V vzorec je bilo vključenih 17.500 prebivalcev Slovenije, ki so bili na dan začetka anketiranja stari od 18 do vključno 74 let. Terenska faza ankete je potekala od 13. maja do konca septembra 2024. Raziskava pa je bila izvedena s kombiniranim načinom anketiranja, s kombinacijo poštne in spletne ankete. Končna skupna stopnja odgovora v raziskavi je bila 41,4 %.
Podatki o samooceni zdravja kažejo, da je večina odraslih prebivalcev Slovenije, starih med 18–74 let, zadovoljna s svojim zdravjem, saj jih 69,7 % svoje zdravje ocenjuje kot dobro (združeni odgovori zelo dobro in dobro), 26,0 % kot srednje in 4,3 % kot slabo (združeni odgovori slabo in zelo slabo).
Moški svoje zdravje ocenjujejo nekoliko bolje v primerjavi z ženskami. Svoje zdravje je kot dobro ocenilo 72,6 % moških, medtem ko je pri ženskah ta delež 66,7 %. Razlika med spoloma je 5,9 odstotnih točk.
Samoocena zdravja je izrazito povezana s starostjo, saj svoje zdravje kot dobro ocenjuje več prebivalcev v nižjih starostnih skupinah, v primerjavi s prebivalci v višjih starostnih skupinah. Največ prebivalcev je svoje zdravje ocenilo kot dobro v starostni skupini 18–24 let (90,5 %), najmanj pa v starostni skupini 65–74 let (39,5 %).
Le 37,0 % odraslih prebivalcev Slovenije hkrati dosega priporočila za zmerno, do visoko-intenzivno telesno dejavnost, sedentarno vedenje in spanje. Delež prebivalcev z zdravim 24-urnim gibalnim vedenjem je najnižji v primorsko-notranjski (31,1 %) in obalni-kraški regiji (32,8 %) ter najvišji v posavski (43,0 %) in gorenjski regiji (40,1 %).
Delež oseb z nezdravimi prehranskimi navadami je bil najvišji med moškimi, mlajšimi odraslimi, prebivalci z nižjim samoocenjenim družbenim slojem ter med manj izobraženimi.
Primerjalni podatki iz obdobja 2001–2024 kažejo, da debelost med odraslimi prebivalci Slovenije še vedno narašča. V tem obdobju se je delež žensk z debelostjo povečal za 2,9 odstotne točke, pri moških pa je bil porast še izrazitejši, in sicer za kar 6 odstotnih točk.
Skoraj polovica (45,3 %) moških v starosti od 18 do 74 let se sooča s prekomerno telesno maso, dobra petina (21,3 %) med njimi pa že izpolnjuje merila za debelost. Pri ženskah so podatki nekoliko ugodnejši, vendar glede dolgoročnega ohranjanja zdravja nič manj zaskrbljujoči.
Med leti 2016, 2020 in 2024 se zmanjšujeta delež kadilcev ne glede na pogostost kajenja in delež rednih kadilcev tobaka, narašča pa delež uporabnikov elektronskih cigaret.
V Sloveniji kadi tobak 17,9 % prebivalcev, starih 18-74 let, druge tobačne in nikotinske izdelke pa uporablja manj kot 5 %. Uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov je višja v mlajših starostnih skupinah (18-24 let, pri nekaterih izdelkih tudi 25-39 let), razlike med spoloma pa beležimo v kajenju tobaka ter uporabi brezdimnih tobačnih in nikotinskih izdelkov (deleži so višji med moškimi kot ženskami). Delež kadilcev tobaka je najnižji med tistimi z višjo stopnjo izobrazbe ali več.
Približno eden od desetih prebivalcev v povprečju vsak dan popije več alkohola kot opredeljuje dnevna meja manj tveganega pitja alkohola[i]; moški 2,2-krat pogosteje kot ženske.
Podatki iz preteklih raziskav se nahajajo na spletni strani NIJZ.
Anketa CINDI 2024 (Prva_objava CINDI2024)
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
