V letošnjem letu Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izvaja že šesto nacionalno raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog 2020.
Koronavirus SARS-CoV-2 in živila
V letošnjem letu Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izvaja že šesto nacionalno raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog 2020.
V Sloveniji se tako kot drugod po svetu soočamo z obvladovanjem širjenja bolezni COVID-19. Ker smo si ljudje različni, se tudi na dano situacijo različno odzivamo. Skupno pa pa nam je, da lahko s svojim vedenjem vsi pripomoremo k zajezitvi širjenja virusa.
Vsakoletno ozaveščanje o higieni rok ima pomembno vlogo pri izboljševanju in osvojitvi najboljših praks preprečevanja in obvladovanja okužb ter preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni. Higiena rok v današnjem času, ko se soočamo z epidemijo COVID-19, dobiva še večji pomen. Postala je nepogrešljiv del našega vsakdana, postala je dejanje, ki rešuje življenja. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato tudi letos pozivamo k skrbni in temeljiti higieni rok.
Vlada RS je danes, 30. aprila 2020, podala soglasje k imenovanju Milana Kreka za direktorja NIJZ. Novi direktor ima dolgoletne izkušnje na različnih področjih javnega zdravja, predvsem pa je bil dejaven na področju preprečevanja odvisnosti od prepovedanih drog.
Letna poročila prikazujejo agregirane podatke o bazenih in kopališčih ter o kakovosti kopalnih voda v bazenih v Sloveniji od leta 2004 naprej.
Potrebe po energiji in hranljivih snoveh so od človeka do človeka in od dneva do dneva različne in so odvisne od vrste notranjih (endogenih) in zunanjih (eksogenih) dejavnikov.
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) izvaja raziskavo, s katero želi raziskati vpliv pandemije COVID-19 na spremembe v vzorcih uporabe drog, na programe zmanjševanja škode in zagotavljanja programov pomoči in obravnave v državah članicah EU. Cilj je zbrati informacije, ali so se spremenili vzorci uporabe drog zaradi COVID-19 v posameznih evropskih državah ter v Evropi nasploh.
Bolezen se pojavlja po vsem svetu. Na njen pojav vplivata gostota prebivalstva in dostopnost do cepljenja. Pred uvedbo cepljenja so se pojavljale epidemije ošpic na 2 do 5 let in so trajale 3 do 4 mesece. V Sloveniji so bile ošpice dolga leta najpogostejša nalezljiva bolezen. Od leta 1968, ko smo pri nas uvedli obvezno cepljenje proti ošpicam, je število bolezni začelo upadati. Zadnja epidemija ošpic je bila pri nas v letih 1994/95. V zadnjih letih v Sloveniji beležimo le še posamične uvožene primere bolezni, ki povzročijo nekaj sekundarnih primerov.