Na Nacionalnem inštitutu ta javno zdravje (NIJZ) smo pripravili interaktivni prikaz podatkov o epidemiološki statistiki, modeliranju in napovedih v povezavi s covidom-19.
Cepljenja to jesen
Starejši od 60 let, še posebej tisti, ki imajo kronične bolezni, imajo slabši imunski sistem in se novim okužbam težje uprejo. Staranje je namreč proces, ki vpliva na vse telesne funkcije in postopno zmanjšuje njihovo sposobnost prilagajanja večjim obremenitvam, tako je otežena tudi obramba proti okužbam. Cepljenje pa nam je pri tem lahko v pomoč. Je namreč najbolj učinkovit, varen in preprost način preprečevanja bolezni in njenih posledic.
Nagrada za dosežek leta na področju informacijske družbe za zdravstveni portal zVEM
V petek, 14. 10. 2022, smo na Mednarodni multikonferenci »Informacijska družba 2022«, ki jo organizira Institut Jožef Stefan, prejeli priznanje “Nagrada za dosežek leta na področju informacijske družbe za zdravstveni portal zVEM” (The award for the best computer-science R&D in 2022).
Investicija v preventivne programe je investicija v razvoj in napredek
V zadnjih 20. letih je Slovenija dosegla pomemben napredek na področju zmanjševanja naraščajočega bremena kroničnih nenalezljivih bolezni pri odraslih. S trendom prekomerno sedečega življenjskega sloga, vseprisotnega stresa in drugih dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih bolezni se uspešno spopada sistematičen in organiziran državni presejalni in preventivni Program integrirane preventive kroničnih bolezni – program Skupaj za zdravje, ki je na voljo vsem odraslim prebivalcem Slovenije.
Aflatoksini v živilih
Aflatoksini so strupene kemijske snovi, ki jih izločajo plesni na živilih in krmi. Različne vrste plesni izločajo različne strupene snovi, imenovane mikotoksini.
Prva objava: Obvladovanje sladkorne bolezni v letu 2021
V Sloveniji je bilo v letu 2021 po podatkih NIJZ 123.420 prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze, kar je 5.205 oseb več kot v letu 2019.
Način prehranjevanja – vse se začne v družini
Zdrav način prehranjevanja je ključnega pomena za zdravje v vseh življenjskih obdobjih, še toliko bolj v otroštvu in času mladostništva, ko se gradijo temelji za prihodnost. Na izoblikovanje prehranskih navad vplivajo prve in vse nadaljnje izkušnje s hrano, pri čemer imajo starši pomembno vlogo. Če bo starš žejo gasil s pijačo z dodanim sladkorjem, bo to počel tudi otrok in s tem povečal tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, v odrasli dobi pa povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja, pa tudi sladkorno bolezen tipa 2 in druga obolenja, ki jih povezujemo z uživanjem nezdrave hrane.
Literarni prispevki starejših ob Svetovnem dnevu starejših (1.10.2022)
Vabilo na dogodek ob svetovnem dnevu duševnega zdravja
Pred nami je oktober, mesec, ko duševnemu zdravju namenimo posebno pozornost. Vabimo vas, da letošnji svetovni dan duševnega zdravja obeležimo skupaj in sicer v torek, 25.oktobra 2022 med 10. in 14. uro v mali dvorani MKC Slovenj Gradec.
S sejmom zdravja v Murski soboti obeležili svetovni dan duševnega zdravja
Na NIJZ OE Murska Sobota smo v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota v ponedeljek, 10. oktobra obeležil svetovni dan duševnega zdravja s sejmom zdravja z naslovom »Spoznajmo se, prepoznajmo se, družimo se … aktivno v jesen«, ki je potekal v drevoredu Martina Luthra.
16. oktober 2022 – Svetovni dan hrane
Vsako leto 16. oktobra po vsem svetu obeležujemo dan hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) ob letošnjem svetovnem dnevu hrane izpostavlja nepredvidljive dogodke, ki vplivajo na svetovno prehransko varnost s sloganom »Nihče naj ne ostane lačen« (»Leave NO ONE behind«). Priča smo pojavu epidemije zaradi koronavirusa SARS-CoV-2, migracijam, podnebnim spremembam, vojaški agresiji v neposredni bližini, zvišanju cen energentov, hrane itd., opažamo pa tudi, da se je geopolitični položaj EU, za katerega so že več let značilne nestabilne razmere v sosednjih regijah Evrope ter zapleteno in zahtevno okolje, močno spremenil. Naša naloga je, da zgradimo trajnostni svet, v katerem ima vsakdo in povsod dostop do energijsko in hranilno primerne hrane. Danes se proizvede dovolj hrane, da se nahranijo vsi na planetu. Težava je dostop in razpoložljivost hrane, ki ju vedno bolj ovirajo zgoraj našteti izzivi.
Priporočila za higiensko vzdrževanje avtomatov za vodo
Voda, ki si jo natočimo iz avtomata za embalirano vodo (v nadaljevanju avtomat), lahko priteče ohlajena ali segreta, za kar sta v avtomatu nameščena sistem za hlajenje ali gretje vode. Biti mora zdravstveno ustrezna, kar pomeni, da izpolnjuje mikrobiološke in fizikalno-kemične zahteve, določene z veljavnim Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l.RS, št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17).
Vsakdo od nas lahko nudi psihološko prvo pomoč
Duševno zdravje je nepogrešljiv in pomemben del našega zdravja, zato mu 10. oktobra ob obeležitvi Svetovnega dneva duševnega zdravja posvečamo posebno pozornost. Duševne stiske in težave lahko v vsakem trenutku prizadenejo kogarkoli izmed nas. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se bo v življenju z duševnimi težavami srečal vsak četrti med nami. Duševne težave in bolezni so še vedno stigmatizirane, stigma pa lahko vpliva na odlašanje iskanja pomoči in podpore. Kot se lahko vsi srečamo z duševno stisko, smo prav tako vsi lahko pomemben vir pomoči in podpore nekomu drugemu. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) smo v sklopu Programa MIRA, Nacionalnega programa za duševno zdravje, pripravili program Psihološka prva pomoč. Program je prilagojen splošni javnosti in nudi konkretne informacije o tem, kako prepoznati osebo, ki je v duševni stiski, kako k njej pristopiti in ji pomagati.
Mleko in mlekomati
Mleko je izključno običajni izloček mlečnih žlez, dobljen z molžo različnih vrst živali, v našem okolju najpogosteje krav, ovac ali koz, brez kakšnega koli dodajanja ali odvzemanja. Je hkrati hrana in pijača ter spada med osnovna in zdravju koristna živila.
Strokovno srečanje MLADOSTNIK IN MOTNJE HRANJENJA
23. novembra ob 12. uri v prostorih Mestne občine Kranj.
10. oktober – Svetovni dan duševnega zdravja
Duševno zdravje je pomemben del našega zdravja, zato mu 10. oktobra z obeležitvijo Svetovnega dneva duševnega zdravja posvečamo posebno pozornost. Svetovna zdravstvena organizacija ob letošnjem opozarja na naraščajoče družbene in ekonomske neenakosti, dolgotrajne konflikte, nasilje in izredne razmere na področju javnega zdravja, ki vplivajo na celotno svetovno prebivalstvo, ogrožajo napredek in blaginjo. V letu 2021 je bilo po svetu prisilno razseljenih osupljivih 84 milijonov ljudi. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se bo v življenju z duševnimi težavami srečal vsak četrti med nami. V okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, smo v ta namen pripravili program in smernice za nudenje psihološke prve pomoči osebam, ki se znajdejo v duševni stiski. Smernice ponujajo konkretne informacije o tem, kako prepoznati osebo, ki je v duševni stiski, kako k njej pristopiti in ji pomagati.
