Izsledki 20. izvedbe raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA)

Pandemija covida-19 je pomembno zaznamovala vsa področja človekovega življenja, tako v Sloveniji kot po svetu. Z namenom boljšega razumevanja vedenja ljudi v povezavi s krizno situacijo, tako glede upoštevanja priporočenih ukrepov kot tudi vpogleda v spremembe v njihovem življenjskem slogu, fizičnem in duševnem zdravju, je Nacionalni inštitut za javno zdravje že 4. decembra 2020 pričel z raziskavo SI-PANDA, ki proučuje vplive pandemije covida-19 na življenje Slovencev. Po devetnajstih izvedbah raziskave v letih 2020 in 2021 (zadnja ponovitev je bila izvedena od 7. do 10. 12. 2021) je pred nami nov sklop šestih raziskav, s prvo raziskavo, ki je bila izvedena od 20. do 23. septembra 2022.

Cepljenja to jesen

Starejši od 60 let, še posebej tisti, ki imajo kronične bolezni, imajo slabši imunski sistem in se novim okužbam težje uprejo. Staranje je namreč proces, ki vpliva na vse telesne funkcije in postopno zmanjšuje njihovo sposobnost prilagajanja večjim obremenitvam, tako je otežena tudi obramba proti okužbam. Cepljenje pa nam je pri tem lahko v pomoč. Je namreč najbolj učinkovit, varen in preprost način preprečevanja bolezni in njenih posledic.

Investicija v preventivne programe je investicija v razvoj in napredek

V zadnjih 20. letih je Slovenija dosegla pomemben napredek na področju zmanjševanja naraščajočega bremena kroničnih nenalezljivih bolezni pri odraslih. S trendom prekomerno sedečega življenjskega sloga, vseprisotnega stresa in drugih dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih bolezni se uspešno spopada sistematičen in organiziran državni presejalni in preventivni Program integrirane preventive kroničnih bolezni – program Skupaj za zdravje, ki je na voljo vsem odraslim prebivalcem Slovenije.

Način prehranjevanja – vse se začne v družini

Zdrav način prehranjevanja je ključnega pomena za zdravje v vseh življenjskih obdobjih, še toliko bolj v otroštvu in času mladostništva, ko se gradijo temelji za prihodnost. Na izoblikovanje prehranskih navad vplivajo prve in vse nadaljnje izkušnje s hrano, pri čemer imajo starši pomembno vlogo. Če bo starš žejo gasil s pijačo z dodanim sladkorjem, bo to počel tudi otrok in s tem povečal tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, v odrasli dobi pa povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja, pa tudi sladkorno bolezen tipa 2 in druga obolenja, ki jih povezujemo z uživanjem nezdrave hrane.

16. oktober 2022 – Svetovni dan hrane

Vsako leto 16. oktobra po vsem svetu obeležujemo dan hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) ob letošnjem svetovnem dnevu hrane izpostavlja nepredvidljive dogodke, ki vplivajo na svetovno prehransko varnost s sloganom »Nihče naj ne ostane lačen« (»Leave NO ONE behind«). Priča smo pojavu epidemije zaradi koronavirusa SARS-CoV-2, migracijam, podnebnim spremembam, vojaški agresiji v neposredni bližini, zvišanju cen energentov, hrane itd., opažamo pa tudi, da se je geopolitični položaj EU, za katerega so že več let značilne nestabilne razmere v sosednjih regijah Evrope ter zapleteno in zahtevno okolje, močno spremenil. Naša naloga je, da zgradimo trajnostni svet, v katerem ima vsakdo in povsod dostop do energijsko in hranilno primerne hrane. Danes se proizvede dovolj hrane, da se nahranijo vsi na planetu. Težava je dostop in razpoložljivost hrane, ki ju vedno bolj ovirajo zgoraj našteti izzivi.

Priporočila za higiensko vzdrževanje avtomatov za vodo

Voda, ki si jo natočimo iz avtomata za embalirano vodo (v nadaljevanju avtomat), lahko priteče ohlajena ali segreta, za kar sta v avtomatu nameščena sistem za hlajenje ali gretje vode. Biti mora zdravstveno ustrezna, kar pomeni, da izpolnjuje mikrobiološke in fizikalno-kemične zahteve, določene z veljavnim Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l.RS, št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17).

Vsakdo od nas lahko nudi psihološko prvo pomoč

Duševno zdravje je nepogrešljiv in pomemben del našega zdravja, zato mu 10. oktobra ob obeležitvi Svetovnega dneva duševnega zdravja posvečamo posebno pozornost. Duševne stiske in težave lahko v vsakem trenutku prizadenejo kogarkoli izmed nas. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se bo v življenju z duševnimi težavami srečal vsak četrti med nami. Duševne težave in bolezni so še vedno stigmatizirane, stigma pa lahko vpliva na odlašanje iskanja pomoči in podpore. Kot se lahko vsi srečamo z duševno stisko, smo prav tako vsi lahko pomemben vir pomoči in podpore nekomu drugemu. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) smo v sklopu Programa MIRA, Nacionalnega programa za duševno zdravje, pripravili program Psihološka prva pomoč. Program je prilagojen splošni javnosti in nudi konkretne informacije o tem, kako prepoznati osebo, ki je v duševni stiski, kako k njej pristopiti in ji pomagati.

Za dobro javno zdravje
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje prijavljenih virusnih črevesnih bolezni

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje kampilobakterioz in salmoneloz

Podrobno

Išči