V Sloveniji smo že zaznali posamezne primere gripe, vendar je število majhno (skupno šest primerov, prvi v začetku oktobra 2023, vsi influenca A), kar kaže, da se sezona gripe v Sloveniji podobno kot drugod po Evropi, še ni pričela.
Tabela: Število vzorcev, ki izhajajo pretežno iz bolnišnic in so bili testirani na influenco ter na druge respiratorne viruse
Gripa je bolezen, ki se razvije kot posledica okužbe z virusi influence. Je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Pojavlja se predvsem v zimskih mesecih na severni polobli. Poznani so trije virusi, ki povzročajo gripo: virus influence A, B in C. Virus influence A povzroča epidemije in pandemije, virus influence B povzroča običajno omejene izbruhe npr. v šolah, vrtcih. Virus influence C okuži posameznike in ne povzroča epidemij.
Kako se prenaša virus gripe?
Povzročitelj gripe, virus influence, se prenaša s kužnimi kapljicami in preko površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Prepotujejo razdaljo največ do enega metra, zato je za prenos virusa influence potreben tesnejši stik z zbolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah v posušeni sluzi lahko virus influence preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo s prsti, lahko virus influence zanesemo na sluznice nosu in ust in se okužimo.
Kakšni so simptomi in znaki bolezni ?
Približno 1-3 dneh po okužbi se pojavijo bolezenski simptomi in znaki: mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki po navadi izginejo v dveh do sedmih dneh.
Virus influence poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica. Ta zaplet je pogostejši pri starejših ljudeh in kroničnih bolnikih. Pri kroničnih bolnikih se v času prebolevanja gripe poslabšajo osnovne bolezni. Zaradi tega se v epidemiji gripe število sprejemov v bolnišnice močno poveča. Poveča se umrljivost.
Zakaj in komu cepljenje proti gripi priporočamo?
Najučinkoviteje se pred gripo zavarujemo z vsakoletnim cepljenjem, zato je cepljenje priporočljivo za vse, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, čeprav je pri nekaterih skupinah (starejši, kronični bolniki, imunsko oslabljeni…) uspešnost cepljenja lahko nižja. Cepljenje proti gripi je še zlasti priporočljivo za kronične bolnike, starejše osebe, majhne otroke (od 6 mesecev do 2 let starosti), nosečnice ter za osebe z izjemno povečano telesno težo.
Cepljenje je posebej priporočljivo tudi za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, še posebno to velja za zdravstvene delavce in sodelavce ter druge nujne službe.
Po podatkih iz Elektronskega registra cepljenih oseb – eRCO, se je v letošnji sezoni 2023/2024 proti gripi cepilo že več kot 70,000 oseb.
Priporočljivo je tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam.
Hkrati s cepljenjem proti gripi je pri starejših osebah in kroničnih bolnikih priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Namen tega cepljenja je zaščititi starejše osebe in bolnike s kroničnimi obolenji in stanji, pri katerih obstaja večje tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe (okužba krvi, sepsa, meningitis, pljučnica). Cepljenje za kronične bolnike in vse osebe stare 65 let in več s pnevmokoknim polisaharidnim cepivom se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Več informacij je dostopnih na naslednji povezavi.
V jesensko-zimskem času je kroženje respiratornih virusov večje. Virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal, se prenašajo s kužnimi kapljicami ob kihanju, kašljanju, glasnemu govorjenju na razdalji do enega metra. To pomeni, da moramo biti za prenos respiratornih virusov blizu okuženega, da se nalezemo.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
