Napotki za ravnanje ob požaru

Ob požaru nastanejo različne škodljive snovi, odvisno od materialov, ki jih je zajel ogenj, temperature in drugih pogojev pri gorenju. Plinom in delcem, ki nastajajo pri požaru, smo neposredno izpostavljeni z vdihavanjem, kasneje pa lahko tudi preko hrane in vode. Z vdihavanjem ali zaužitjem te snovi vstopijo v naš organizem in lahko škodljivo vplivajo na naše zdravje. Posledice za zdravje so lahko takojšnje ali zakasnele. Močno so odvisne od vrste onesnaževala, količine vnesene v telo, časa in stopnje izpostavljenosti, načina vnosa ter dovzetnosti posameznika.

Vdihavanje visokih koncentracij delcev in drugih onesnaževal lahko povzroča takojšnje draženje dihalnih poti, prizadene pa lahko tudi druge organske sisteme. Telo se v takšnih primerih odzove z vnetjem sluznic, ki ima za posledico solzenje oči in izcedek iz nosu, kašljanje in oteženo dihanje. Težave bolnikov z obstoječimi akutnimi in kroničnimi boleznimi dihal (npr. astma ali kronične obstruktivne pljučne bolezni – KOPB) se lahko povečajo. Stanje bolezni se lahko poslabša tudi pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja, poveča se tudi možnost za nastanek srčne kapi.

Splošna priporočila za prebivalce:

• Ves čas upoštevajte priporočila ekip za reševanje oz. Uprave RS za zaščito in reševanje.
• Izogibajte se prizadetih območij!
• NE ZADRŽUJTE SE V BLIŽINI POŽARA! Če ste na zadimljenem območju oziroma v prostoru, kjer je mogoče zaznati vonj po dimu, se z njega čim prej umaknite. Dokler se nahajate na takšnem območju, za zmanjšanje izpostavljenosti zaščitite dihala (npr. z obrazno masko, ki dobro tesni) in kožo z oblačili.
• Osebe, ki so bile izpostavljene dimu in čutijo zdravstvene težave, naj se posvetujejo s svojim zdravnikom. V primeru pekočega občutka na koži odstranite oblačila in se umijte z vodo in milom, pri pekočinah na sluznici le to izpirajte s čisto tekočo vodo.
• Osebna dekontaminacija: če ste bili izpostavljeni materialom, ki so nastajali pri požaru, odstranite prah in kontaminirano obleko ter jo shranite v plastično vrečko. Izpostavljeno kožo operite z velikimi količinami mila in vode. Obrišite se in ponovno izperite.
• Če je v okolici pogorišča še vedno izrazit vonj, smrad po požaru, priporočamo zadrževanje izven območja ali v zaprtih prostorih. Zadrževanje v zaprtih prostorih je začasna rešitev, saj se koncentracije onesnaževal v zraku v notranjih prostorih tudi pri zaprtih oknih in vratih počasi izenačijo s koncentracijami zunaj.
• Če je vidna kakršnakoli onesnaženost okolja, je najbolje, da se temu področju izognemo dokler ta območja niso očiščena.
• Izogibajte se dotikanju izpostavljenih površin, tekočin, ki so povezane s požarom in čim bolj zmanjšajte izpostavljenost izpustom v zrak tako, da se gibljete proti vetru ali stran od ognja oz. pogorišča.
• Delce, ki so lahko dodatno onesnaženi z organskimi in anorganskimi snovmi, lahko tudi zaužijemo. Med drugim se namreč posedajo tudi na sadje in zelenjavo ter na rastline, ki so krma za živali. Z dežjem se spirajo tudi v tla, tako bi se lahko preko podtalnice onesnažila tudi pitna voda. Priporočamo, da vrtnin in sadja, ki bi glede na doseženo stopnjo rasti oz. zrelosti že bili primerni za uporabo, ne uporabljate. Navedena priporočila veljajo tudi za ostale plodove do objave nadaljnjih navodil ter s tem povezanih morebitnih drugačnih napotkov oziroma novih priporočil.
• Uporaba pitne vode – upoštevajte priporočila upravljavca vodovoda oz. Uprave RS za zaščito in reševanje. Za lastnike kapnic velja, da pred nastopom padavin preusmerijo vodo iz s požarom onesnaženih lovilnih površin stran od hranilnika za vodo in s tem preprečijo onesnaženje vode.

Več napotkov za ravnanje ob požarih najdete na povezavi Požari v naravi.

Strokovni članek v reviji Javno zdravje, avtorice: Simona Perčič, Majda Pohar, Viviana Golja (NIJZ): Škodljive snovi, ki nastajajo pri požarih in njihovi učinki na zdravje