Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Na zdravje prebivalstva vplivajo mnogi dejavniki, ki so odvisni od vrste, izvora, postopka obdelave in ravnanja s hrano. Svoj vpliv imajo tudi nacionalne posebnosti glede uživanja določenih vrst živil.
Raziskave dojemanja oziroma zaznavanja tveganja so v zadnjih desetletjih privedle do spoznanj kako javnost tveganje pojmuje, kako se pojem tveganja povezuje z drugimi koncepti, kot so zaupanje, korist, sprejemljivost tehnologij za proizvodnjo hrane in vedenjskimi vzorci pri izbiri živil.
V zadnjih letih se je število izbruhov bolezni, ki so povezani z uživanjem surove zelenjave, močno povečalo. Ta trend lahko delno razložimo s povečano stopnjo uživanja surove zelenjave, izboljšanim nadzorom, globalno centraliziranimi distribucijskimi verigami in z večjim deležem občutljivih ljudi.
Potrošniki smo pomemben končni člen v živilski verigi, ki zagotavljamo varno hrano ter preprečujemo bolezni, ki se z njo lahko prenašajo. Glede zagotavljanja varne hrane imamo mnoge odgovornosti – jo kupujemo, shranjujemo, obdelujemo, pripravljamo ter nudimo tako drugim kot sebi. Zavedati se moramo varnostnih zahtev in lastnosti posameznih vrst živil. Postopki rokovanja z živili v domačem okolju lahko vplivajo na preživetje in razmnoževanje patogenih mikroorganizmov, kakor tudi na navzkrižno onesnaženje drugih živil.
Fizikalni dejavniki tveganja so bodisi tuji materiali, ki so nenamerno vneseni v živila (npr. kovinski drobci v mletem mesu) ali tujki organskega izvora (npr. kosti v ribah), ki so nevarni za zdravje potrošnikov. Ti tujki lahko onesnažijo živilo na katerikoli stopnji živilske verige. Proizvajalci hrane morajo izvajati ustrezne ukrepe za preprečevanje prisotnosti fizikalnih dejavnikov tveganja […]
Nova živila so živila in živilske sestavine, ki se pred 15. majem 1997 v prehrani ljudi na območju Evropske unije (EU) niso uporabljala v večjem obsegu. V EU so urejena s skupno zakonodajo, ki ureja postopke za pridobitev odobritev in predpisuje pravila za dajanje na trg.
Kadmij (Cd) je naravno prisoten v različnih spojinah v zemeljski skorji, skupaj s cinkom in svincem v sulfidnih rudah. Večino ga pridobijo med pridobivanjem cinka. Uporablja se predvsem za zaščito proti koroziji jekla. Kadmijev sulfid in selenid se običajno uporabljata kot pigmenta v plastiki. Kadmijeve spojine se uporabljajo v električnih baterijah, elektronskih komponentah in jedrskih […]
Brošura Varnost živil v prehrani nosečnic je nadgradnja brošure Varnost živil v prehrani nosečnic, otrok in starostnikov, ki smo jo izdelali na takratnem Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije in območnih zavodih za zdravstveno varstvo leta 2012 (zdaj Nacionalni inštitut za javno zdravje – NIJZ).
Živila, ki se tržijo, morajo biti varna. To osnovno zahtevo živilske zakonodaje zagotavljajo številni postopki in nadzorni sistemi, vendar se lahko zgodi, da določeno živilo, hranilo ali snov v živilu pri posameznikih povzroči neželene reakcije, bodisi zaradi narave snovi, visokih vsebnosti snovi, onesnaženj ali zaradi prekomerno zaužitih količin (odmerkov)*. To je toliko bolj verjetno pri […]
Pesticidi so snovi ali mešanice snovi, namenjene za preprečevanje razvoja, nadzorovanje ali uničevanje škodljivih organizmov, vključno s povzročitelji in prenašalci bolezni rastlin, živali in ljudi in neželenih vrst rastlin ali živali, ki povzročajo škodo. Uporabljamo jih na različnih področjih, največ v kmetijstvu, pa tudi na drugih področjih, kot so lesna industrija, gradbeništvo, promet… predvsem za […]
V septembru 2020 je Belgija pri semenih sezama zaznala prisotnost etilen oksida. Etilen oksid se na semenih sezama uporablja kot sredstvo za sterilizacijo v državah, kjer se ta hrana proizvaja. V EU uporaba etilen oksida pri pridelavi hrane ni dovoljena, ne glede na način pridelave (ekološko/konvencionalno). Največja vrednost ostanka etilen oksida je v EU zakonsko […]
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo pripravili letak s priporočili v primeru poplav, in sicer za preprečevanje nalezljivih bolezni in varnosti živil.
Jod s kemijsko oznako »I« je esencialni element za sesalce, saj je nujno potreben za sintezo ščitničnih hormonov. Edina vira naravno prisotnega joda sta za ljudi pitna voda in hrana. V Sloveniji glavni vir joda predstavlja z njim obogatena jedilna sol.
Podana so kratka splošna navodila za varno uporabo različnih materialov v stiku z živili ter odgovori na vprašanja o kakovosti vode v plastenkah v primerjavi z vodo iz vodovoda. Za razjasnitev nekaterih dilem smo pripravili nekaj odgovorov na najpogosteje zastavljena vprašanja.
Podana so kratka navodila za varno uporabo materialov v stiku z živili.
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin obvešča, da je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) objavila razpis za prijavo interesa za članstvo v znanstvenih svetih in znanstvenem odboru Evropske agencije za varnost hrane. Prijave bodo zbirali do 3. aprila 2023.