Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) po dveh letih izvajanja izpostavlja projekt, s katerim smo razvili simbol PRAVA IZBIRA. Ta omogoča gostincem izpostavitev višje kakovosti njihove ponudbe, potrošnikom pa omogoča lažjo prepoznavo in izbiro prehransko ustreznejših obrokov.
Z veseljem sporočamo, da je v zadnji izdaji revije The Parliament Magazine objavljen članek o projektu Best-ReMap z naslovom: “Od dokazov do dejanj: kako želi projekt Best-ReMaP prispevati k boljši kakovosti hrane, dobavljene evropskim državljanom.”
Izpostavite višjo kakovost ponudbe s pridobitvijo simbola Prava izbira
Generalna skupščina Združenih narodov je 7. junij razglasila za svetovni dan varnosti hrane, ki ga obeležujemo petič. Letošnjemu dogodku se pridružuje tudi 60. obletnica delovanja Komisije Codex Alimentarius, ki poteka pod sloganom »Živilski standardi rešujejo življenja«.
#EUChooseSafeFood je nazaj s še več sodelujočimi državami!
Včeraj je na stalnem predstavništvu Republike Slovenije v Bruslju potekal plenarni politični dialog projekta skupnega ukrepanja Best-ReMaP, ki ga je organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Večinoma v prazničnih dneh uživamo meso in mesne izdelke, pirhe (pobarvana jajca), potico, kruh in hren. V povprečju zaužijemo preveč energijsko bogate, slane, sladke in mastne hrane. Zato je še posebej pomembno, da se zavedamo, da ni vsak dan praznik in da nekatera živila neugodno vplivajo na zdravje. Pri hrani ostanimo zmerni, popijmo dovolj vode, […]
Eden od razlogov za to je nezdrava hrana. Zmanjšanje škodljivega trženja prehrane otrokom, izboljšanje sistema javnih naročil zdrave prehrane v javnih ustanovah in preoblikovanja živil so glavni cilji evropskega projekta skupnega ukrepanja Best-ReMaP, ki v Sloveniji poteka pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Čezmerno uživanje soli v prehrani je pomemben dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni in pomeni resno grožnjo za zdravje ljudi.
Uradna medicina stoji za stališčem, da zdrava in uravnotežena prehrana vključuje vsa živila v priporočenih in optimalnih količinah. Vegetarijanstvo je kot način življenja in prehranjevanja v naši družbi prisotno že kar nekaj časa in ima mnogo privržencev, ki poudarjajo ugoden vpliv na zdravje in ostale prednosti vegetarijanskega načina prehranjevanja.
Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki traja od postavitve diagnoze do konca življenja. V Sloveniji število oseb s sladkorno boleznijo strmo narašča. Z zdravili za sladkorno bolezen se je leta 2010 zdravilo približno 92.000 ljudi, leta 2018 pa že 114.00. Število oseb s sladkorno boleznijo, ki vsako leto na novo začnejo prejemati zdravila, je v zadnjih letih v vsakem letu približno 10.000. Ocenjuje se, da je v Sloveniji 200.000 oseb s sladkorno boleznijo. Mnogi imajo sladkorno bolezen, vendar ker ne boli, še ne vedo zanjo.
Brez slabe vesti, vendar z razmislekom o morebitnih spremembah življenjskega sloga.
Tudi letos bomo decembrske praznike mnogi preživeli drugače, saj bodo tudi prihajajoči prazniki potekali v znamenju ukrepov za omejevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2. Krog bližnjih za praznično mizo bo, podobno kot v lanskem letu, tudi letos verjetno ožji. Vseeno pa poskusimo ohraniti naše navade in običaje, kolikor nam to omogočajo okoliščine. Pokličimo svoje bližnje in prijatelje po telefonu, pomislimo pa tudi na tiste, ki so sami.
Živila je treba presojati iz več vidikov. Maslo ima veliko nasičenih maščob. Po sodobnih tehnoloških postopkih narejene mazave margarine pa vsebujejo zelo malo za razvoj bolezni srca in ožilja škodljivih transmaščobnih kislin ali praktično nič več, v trdnih margarinah za peko pa so te še lahko prisotne.
Uravnotežena prehrana in zadostna telesna dejavnost omogočata vzdrževanje energijskega ravnovesja med vnosom in porabo energije, ki se izrazi kot prehranski status človeka. V kolikor je energijski vnos višji od energijske porabe, se pojavi povečana telesna teža in debelost, v obratnem primeru podhranjenost.