Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Oktober tradicionalno povezujemo z oranžnimi odtenki jeseni, hkrati je oktober tudi rožnat mesec, saj takrat obeležujemo mednarodni mesec osveščanja o raku dojk – rožnati oktober. Tako je oktober tudi mesec, ko na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje – območna enota Maribor z različnimi aktivnostmi osveščamo o zdravem življenjskem slogu in pomenu zgodnjega odkrivanja raka dojk.
Festival duševnega zdravja Primorske 2024 se bo s številnimi dogodki osredotočal na pomembnost odprtosti, podpore in preventive pri skrbi za duševno zdravje, kar sovpada s svetovnimi priporočili za izboljšanje duševnega zdravja ter zmanjševanje stigme, povezane s samomorom, zasvojenostjo in nasploh težavami z duševnim zdravjem.
Hoja je najpreprostejša oblika telesne dejavnosti, saj zanjo ne potrebujemo nobenih posebnih pripomočkov in načrtovanja. Pomembna je le primerna obutev, prilagojena glede na okolje, zahtevnost terena in vreme. Hodimo lahko po opravkih, po stanovanju, do službe, šole ali pa gremo na sprehod, kjer je edini cilj hoje, da smo telesno dejavni. S hojo pa ne […]
Doma lahko zmanjšamo nevarnost požara tako, da redno pregledujemo in smo pazljivi pri uporabi električnih in grelnih naprav (električne blazine, kaloriferji, likalniki, peči ipd.), ki so pogosti povzročitelji požarov, če ne delujejo pravilno. Pogost vzrok za požar je tudi dotrajana, poškodovana ali preobremenjena električna napeljava. Odkrite napake je treba čim prej odpraviti.
Cepiva in specifični imunoglobulini so visoko regulirani celostni biološki pripravki, namenjeni za učinkovito in varno ustvarjanje zaščitnega imunskega odziva na okužbo (aktivna oziroma pasivna imunost) pri cepljeni osebi.
Po preboleli nalezljivi bolezni ali okužbi se mnogi starši soočajo z vprašanjem, kdaj in pod kakšnimi pogoji je varno, da se njihov otrok ponovno vključi v vrtec ali šolo. Pravočasna vrnitev otroka v ustaljeni dnevni ritem je pomembna tako za njegovo zdravje in počutje kot tudi za celotno skupnost. Pri tem pa je ključnega pomena, […]
Sušenje je najstarejši način konzerviranja živil, poznan že več stoletij. Nekatera živila vsebujejo že sama po sebi manj vlage in so zato obstojnejša (žitarice, oreščki). Pri živilih z večjim odstotkom vlage se mikroorganizmi in encimi lažje razmnožujejo in razvijajo, zato jih moramo sušiti, ali na drug način vezati vodo, da dosežemo boljšo oziroma daljšo obstojnost.
Na Mariborski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob svetovnem dnevu duševnega zdravja (10. 10. 2024) organiziramo regijsko spletno strokovno srečanje z naslovom “Zasvojenosti: Vrtiljak duševnega zdravja”.
Med 4. in 6. septembrom smo se partnerji projekta Gibanje za zdravje (angl. Moving for Health) zbrali v mestu Umeå na Švedskem. Obisk je gostil Change the Game, švedski partner projekta. Kot center znanja in pionir trajnostnega družbenega razvoja, Change the Game poudarja pomen izboljšanja kakovosti gibalnih izkušenj v različnih okoljih. Na srečanju smo se […]
V okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, vas v četrtek, 10.10.2024 od 9. do 14. ure, vabimo na strokovno srečanje, ki bo potekalo v Kongresnem centru Thermana Park v Laškem: »Psihološko ravnovesje na delovnem mestu: ključ do učinkovitosti in zadovoljstva«
Znak »Prava izbira« je na voljo pri različnih ponudnikih študentske prehrane. Zagotavlja uravnotežen obrok, ki vsebuje vsa potrebna hranila in primerno količino energije za nadaljevanje uspešnega dne.
“Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu” je osrednja tema in vodilo aktivnosti ob letošnji obeležitvi svetovnega dne duševnega zdravja, ki vsako leto poteka 10. oktobra. Izbor tematike kaže na globalno zavedanje o pomenu in aktualnosti področja duševnega zdravja pri delu.
Kar 75% do 95% ljudi z duševnimi motnjami v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ne more dostopati do sistema skrbi in storitev za duševno zdravje, razmere pa tudi v državah z visokimi dohodki niso veliko boljše, ugotavlja Svetovna federacija za duševno zdravje. Pomanjkanje naložb v duševno zdravje, ki so nesorazmerne s proračuni, namenjenimi zdravju v celoti, prispeva k veliki vrzeli pri zdravljenju duševnih motenj in bolezni. Pozornost letošnjega Svetovnega dneva duševnega zdravja, 10. oktobra, je zato namenjena neenakosti pri dostopanju do sistema in storitev skrbi za duševno zdravje. Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi, družinami in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo.