Bolnišnične okužbe za strokovno javnost

Bolnišnične okužbe in odpornost proti protimikrobnim zdravilom

Vsebina je namenjena strokovni javnosti, ki izvaja epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb (BO) v bolnišnicah. BO so okužbe, ki nastanejo po zdravstveni obravnavi v bolnišnicah in so pogosto, a ne vedno, posledica izpostavljenosti zdravstveni obravnavi.

Zadnje posodobljeno: 18.03.2026

Objavljeno: 17.03.2026

Veliko BO lahko preprečimo s programom preprečevanja in obvladovanja BO. Za oblikovanje politike in strategije preprečevanja in obvladovanja BO moramo poznati njihovo pogostost in dejavnike tveganja ter spremljati njihovo spreminjanje v času. Te informacije pridobimo z epidemiološkim spremljanjem BO.

Zbrane so informacije o nacionalni mreži za epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb (MESBO) in posameznih komponentah le-te, vključno s protokoli za spremljanje različnih BO v različnih skupinah pacientov.

Številne države članice Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (EU/EGP) so že razvile nacionalne sisteme epidemiološkega spremljanja BO, ki slonijo na epidemiološkem spremljanju BO v mrežah bolnišnic. Dejavnikom tveganja prilagojene ocene različnih kazalnikov incidence BO v bolnišnicah za akutno oskrbo se primerjajo med sodelujočimi bolnišnicami in služijo tudi kot kazalniki pri ocenjevanju kakovosti dela. Od leta 2008 epidemiološko spremljanje BO v državah članicah EU/EGP koordinira Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (v angl.: European Centre for Disease Prevention and Control – ECDC). Poleg standardiziranega prospektivnega epidemiološkega spremljanja BOECDC priporoča tudi redno izvajanje nacionalnih presečnih raziskav za oceno prevalence BO v bolnišnicah za akutno oskrbo. Epidemiološko spremljanje BO poteka v skladu s priporočilom Sveta Evropske unije za vzpostavitev nacionalnih sistemov epidemiološkega spremljanja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo (OPZ) (Priporočila Sveta Evropske unije o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in nadzorom okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, 2009/C 151/01), Uredbo (EU) 2022/2371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in razveljavitvi Sklepa št. 1082/2013/EU in Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/945 z dne 22. junija 2018 o nalezljivih boleznih in z njimi povezanih posebnih zdravstvenih problemih, zajetih v epidemiološko spremljanje, ter o zadevnih opredelitvah primerov. Epidemiološko spremljanje BO kot eno izmed osmih jedrnih komponent oziroma eno izmed osmih minimalnih zahtev za programe preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.

Po Zakonu o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 82/21, 178/21 – odl. US in 125/22) in po Pravilniku o pogojih za pripravo in izvajanje programa za preprečevanja in obvladovanja BO (Uradni list RS, št. 74/99, 92/06 in 10/11) mora vsaka fizična ali pravna oseba, ki izvaja zdravstveno dejavnost, v Sloveniji izvajati program preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, katerega nujni in sestavni del je tudi epidemiološko spremljanje BO.

Od leta 2023 je epidemiološko spremljanje pogostosti okužb kirurške rane (OKR) po slovenskem protokolu ESOKR obvezno v skladu z Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje in obsegu sredstev, ki bolnišnice obveže, da spremljajo kazalnik kakovosti »okužba kirurške rane pri izbranih posegih«. Ministrstvo za zdravje vsako leto izda Metodološka navodila za kazalnike kakovosti v zdravstvu iz omenjene uredbe, ki vsebujejo tudi navodila za spremljanje kazalnika kakovosti »okužba kirurške rane«. Metodološka navodila so dostopna na naslednji povezavi.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) koordiniramo delovanje MESBO z več komponentami epidemiološkega spremljanja:

mreža za izvajanje slovenskih nacionalnih presečnih raziskav BO (SNPRBO), protokol je dostopen na naslednji povezavi.
mreža za epidemiološko spremljanje okužb kirurške rane (ESOKR), protokol je dostopen na naslednji povezavi.
mreža za epidemiološko spremljanja BO v enotah intenzivnega zdravljenja (ESBOEIZ) – v procesu vzpostavljanja, protokol je dostopen na naslednji povezavi.
mreža za epidemiološko spremljanje okužb, povzročenih s Clostridioides difficile v bolnišnicah za akutno oskrbo (ESCDI).

Cilji MESBO so:

oceniti incidenčne stopnje BO v skupinah bolnikov in spremljati spremembe v incidenčnih stopnjah BO v skupinah bolnikov;
oceniti prevalenco BO v posameznih skupinah bolnikov in epidemiološko spremljanje sprememb v prevalenci v rednih časovnih intervalih;
spremljati pojavljanje mikroorganizmov, ki povzročajo BO in njihove odpornosti na protimikrobna zdravila;
oceniti in spremljati strukturne in procesne kazalnike za preprečevanje in obvladovanje BO.

Pomemben cilj MESBO je tudi, da lahko slovenske bolnišnice za akutno oskrbo primerjajo svoje rezultate epidemiološkega spremljanja BO z referenčnimi vrednostmi za države EU/EGP, ki jih redno objavlja ECDC.

Slovenske bolnišnice za akutno oskrbo lahko prostovoljno sodelujejo v MESBO z zbiranjem podatkov v okviru redne dejavnosti epidemiološkega spremljanja bolnišničnih okužb z izjemo spremljanja kazalnika kakovosti »okužba kirurške rane«, ki je obvezno.

V letu 2023 smo izvedli že četrto slovensko nacionalno presečno raziskavo bolnišničnih okužb in uporabe protimikrobnih zdravil v bolnišnicah za akutno oskrbo (SNPRBO IV), ki je potekala v okviru evropske presečne raziskave okužb, povezanih z zdravstvom, in uporabe protimikrobnih zdravil v bolnišnicah za akutno oskrbo. Presečna raziskava je potekala na isti dan (v maju in juniju 2023) v vseh slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo. Cilji raziskave so bili oceniti skupno prevalenco BO in po posameznih vrstah BO ter opredeliti dejavnike, ki so povezani z BO. Protokol je dostopen na naslednji povezavi.

Več o SNPRBO IV, vključno z rezultati raziskave, najdete v poročilu o SNPRBO IV za Ministrstvo za zdravje na naslednji povezavi.

Prva slovenska presečna raziskava bolnišničnih okužb je bila izvedena leta 2001, sledili sta še druga in tretja slovenska presečna raziskava v letih 2011 in 2017, pri čemer sta slednji dve potekali tudi v okviru evropske presečne raziskave okužb, povezanih z zdravstvom, in uporabe protimikrobnih zdravil v bolnišnicah za akutno oskrbo.

Več o SNPRBO III iz 2017, vključno z rezultati raziskave, najdete v naslednji objavi: Klavs I, Serdt M, Korošec A, Lejko Zupanc T, Pečavar B; SNHPS III. Prevalence of And Factors Associated with Healthcare-associated Infections in Slovenian Acute Care Hospitals: Results of the Third National Survey. Zdr Varst. 2019;58(2):62-69. Dostopno na naslednji povezavi.

Več o SNPRBO II iz 2011, vključno z rezultati raziskave, najdete v naslednji objavi: Klavs I, Kolman J, Lejko Zupanc T, Kotnik Kevorkijan B, Korošec A, Serdt M; SNHPS Network. The prevalence of and risk factors for healthcare-associated infections in Slovenia: results of the second national survey. Zdr Varst. 2016;55(4):239-247. Dostopno na naslednji povezavi.

Več o SNPRBO I iz 2001, vključno z rezultati, najdete v naslednji objavi: Klavs I, Luznik T, Skerl M, Grgic-Vitek M, Zupanc T, Dolinsek M et al. Prevalance of and risk factors for hospital-acquired infections in Slovenia-results of the first national survey, 2001. J hospital infection. 54. 149-57. 10.1016/S0195-6701(03)00112-9. Dostopno na naslednji povezavi.

ESCDI v slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo je usklajeno z epidemiološkim spremljanjem CDI v drugih državah EU/EGP, ki ga koordinira ECDC. Metodološka navodila so usklajena z ECDC evropskim protokolom “Epidemiološko spremljanje okužb s Clostridioides difficile (verzijo 2.4) (v angl.: European Surveillance Clostridioides (Clostridium) difficile infections, Surveillance protocol version 2.4).

Metodološka navodila ESCDI, verzija 2025 (Metodologija, obrazci, navodila za izpolnjevanje s šifranti, definicije in vključitveni kriteriji) so dostopna na naslednji povezavi.

Letna poročila ESCDI z rezultati.

Rezultati ESCDI za obdobje 2019–2024 so pokazali, da sta bili skupna incidenca in gostota incidence CDI v letu 2024 nekoliko višji kot v preteklosti, z opaznimi razlikami med bolnišnicami. Povprečna incidenca CDI v slovenskih bolnišnicah v 2024 je bila nižja od povprečja za bolnišnice v državah EU/EGP leta 2020, medtem ko je bila povprečna gostota incidence HA CDI podobna. Priporočljivo je, da se v sistem ESCDI v prihodnje vključi čim več bolnišnic, saj bi to sodelujočim ustanovam omogočilo na dokazih temelječe soočanje s tem problemom, spremljanje trendov in primerjavo z ostalimi bolnišnicami v Sloveniji in EU/EGP. Visok delež primerov CDI, povezanih z zdravstveno oskrbo, in pogosta povezanost CDI s sedanjo ali drugo bolnišnico potrjujeta pomembnost pojava znotraj bolnišničnega okolja in poudarjata potrebo po doslednem izvajanju ukrepov za preprečevanje in obvladovanje CDI.

Več o rezultatih ESCDI za obdobje 2016–2020 najdete v naslednji objavi: Glavan U, Gregorčič S, Pristotnik B, et al. Epidemiološko spremljanje okužb s Clostridioides difficile v Sloveniji. V: Matos T, urednica. Zbornik predavanj s 14. Bančevih dni: Okužbe, povezane z zdravstvom, in večkratno odporne bakterije, Maribor, 17.–18. november 2023. Ljubljana: Sekcija za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe SZD; 2024. str. 180. Dostopno na naslednji povezavi.

V okviru posebne pogodbe (Specific Contract No. 6 – ECD.16697 ID240241/27429 under the Framework Contract no ECDC/2022/003 “Design and implementation of multinational surveillance systems using routinely collected electronic health records in EU/EEA”) med Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in konzorcijem E-SURE smo na NIJZ sodelovali pri projektu razvoja na elektronski zdravstveni dokumentaciji slonečega epidemiološkega spremljanja okužbe krvi in odpornosti proti protimikrobnim zdravilom. Namen projekta je podpora sodelujočim državam pri razvoju in razširitvi avtomatiziranih ali polavtomatiziranih (digitaliziranih) sistemov za epidemiološko spremljanje okužb krvi (v angl. : bloodstream infections- BSI) in odpornosti proti protimikrobnim zdravilom na podlagi elektronske zdravstvene dokumentacije (EZD).

V sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano in z usmeritvami E-SURE konzorcija in ECDC smo pripravili protokol “Bloodstream infection generic surveillance protocol based on electronic health records” v angleškem jeziku. Protokol je podlaga za razvoj nacionalnega epidemiološkega spremljanja okužbe krvi in odpornosti proti protimikrobnim zdravilom, ki sloni na pridobivanju podatkov iz EZD. Protokol je usklajen s protokolom ECDC „TESSy Reporting Protocol for Electronic Health Record-based surveillance of Bloodstream Infections (EHR-BSI), version 1.0“.

Načrtovano na EZD sloneče epidemiološko spremljanje okužbe krvi in odpornosti proti protimikrobnim zdravilom bo omogočilo zbiranje ter analizo podatkov o okužbah krvi in odpornosti proti protimikrobnim zdravilom v skoraj realnem času. Glavni cilji so v splošni populaciji Slovenije in med bolniki vseh slovenskih bolnišnic za akutno oskrbo:

oceniti incidenco okužbe krvi, povezanih z zdravstveno oskrbo (HA BSI), in okužbe krvi, povezanih s skupnostjo (CA BSI), ter spremljati spremembe v času,
oceniti umrljivost in smrtnost pri HA in CA BSI ter spremljati spremembe v času,
oceniti delež odpornih izolatov pri HA in CA BSI ter spremljati spremembe v času ter
odkriti in spremljati odpornost mikroorganizmov odpornih proti vsem protimikrobnim zdravilom ter novih povzročiteljev HA in CA BSI.

Protokol Bloodstream infection generic surveillance protocol based on electronic health records je dostopen na naslednji povezavi.