Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Usutu virus (USUV) prenašajo komarji predvsem med pticami, naključno, a redko pa ga lahko prenesejo tudi na sesalce, vključno s človekom, pri katerem lahko povzroči vročinsko bolezen ali hujšo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema.
Trihofitija je bolezen kože in lasišča, ki jo povzročajo glive.
Trihineloza je bolezen, ki nastane zaradi uživanja toplotno preslabo obdelanega mesa, ki je okuženo z zajedavcem, glisto lasnico.
Toksoplazmoza je zoonoza, ki jo povzroča zajedavec Toxoplasma gondii. Končni gostitelj je mačka. Okužba človeka je lahko prirojena ali pridobljena po rojstvu. Razširjena je po vsem svetu.
Toksokaroza je pogosta zajedavska bolezen, obolevajo predvsem predšolski otroci. Okužba poteka večinoma brez simptomov ali pa z nastankom granulomatoznih vozličev v pljučih, jetrih, očeh in zelo redko v osrednjem živčevju. Bolezen je razširjena po vsem svetu, kjer živijo skupaj ljudje in psi.
Bacilarna griža je akutna bakterijska nalezljiva bolezen, ki prizadene distalni predel tankega črevesa in debelo črevo in se manifestira v obliki številnih iztrebljanj z majhnimi količinami iztrebkov, ki jih spremlja povišana telesna temperatura, slabost, bruhanje, napenjanje in trebušni krči. Pri tipičnih primerih šigeloze se v iztrebkih pojavljata sluz in kri.
Psitakoza je kužna bolezen ptic, ki se prenaša na ljudi. Bolezen povzroča bakterija, s katero so lahko okužene vse vrste ptic.
Slovenija je vedno pogosteje prizorišče organizacije večjih prireditev, kar predstavlja tudi večje tveganje za pojav in širjenje nalezljivih bolezni. Vsaka množična prireditev predstavlja svojevrstno situacijo, ob kateri morajo biti upoštevani in situaciji prirejeni obstoječi načrti ukrepanja in obvladovanja tveganj na področju zdravstva.
Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (mišja mrzlica), je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Med temi ločimo več antigensko različnih vrst, ki se med seboj ločujejo tudi po vrsti gostitelja, kakor tudi glede na geografsko pojavljanje. Bolezen so prvič opisali japonski zdravniki v Mandžuriji in ruski v Sibiriji.
S tem dokumentom želimo opredeliti reden način medsebojnega obveščanja kot del pripravljenosti na tveganja in načrt ukrepanja ob zaznavi tveganj za nalezljive bolezni.
Borelioza je bolezen, ki jo povzročajo bakterije, ki so razširjene v evropskem in severnoameriškem prostoru ter v nekaterih državah Azije. Bakterije se prenesejo na človeka z ugrizom okuženega klopa.
Te smernice so nastale kot orodje za pomoč pri ukrepanju ob pojavu škrlatinke v vrtcih, šolah ali drugih okoljih in so namenjene epidemiologom, osebju v vrtcih/šolah in staršem. Dokument deljeno ponuja informacije za strokovno in splošno javnost s smernicami za ukrepanje in priporočili za preprečevanje širjenja obolenja.
Krimsko-kongoška hemoragična mrzlica je vročinska virusna bolezen, ki jo prenašajo klopi, v Sloveniji je ni.
Vse več ljudi potuje v daljne dežele, zato je priporočljivo, da se potnik na potovanje temeljito in dovolj zgodaj pripravi.
Kolera je akutna črevesna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Vibrio cholerae iz rodu Vibrio.
Ljudje se vsakodnevno srečujemo z različnimi vrstami mikrobov (bakterije, virusi, glive). Nekateri mikrobi so za ljudi koristni, nekateri pa škodljivi, ker povzročajo najrazličnejše okužbe in nalezljive bolezni. Za določene nalezljive bolezni imamo na voljo učinkovita zdravila, za druge ne. V zadnjem času je vedno večji problem zdravljene bakterijskih okužb zaradi naraščajoče odpornosti bakterij proti antibiotikom.