Aktualno

Dan slovenske hrane

V luči aktualnega epidemiološkega dogajanja ima obeleženje dneva slovenske hrane letos zagotovo velik pomen. V času, ko smo doživeli zapiranje državnih in občinskih meja, ko je na trgovskih policah za krajši čas zmanjkalo kvasa in pecilnega praška, ko ni več samoumevno, da za prehrano šolajočih se otrok in mladostnikov v času pouka poskrbijo v šolski kuhinji, ko malica za zaposlene ni povsod na dosegu roke, ugotavljamo (mogoče pozabljeno): da (pre)hrana predstavlja najpomembnejšo družbeno dobrino.

Izboljšajmo navade in podprimo zdravje z jubilejnim tradicionalnim slovenskim zajtrkom

Tretji petek v novembru, ponovno obeležujemo dan slovenske hrane, ki ga je vlada razglasila že leta 2012. Že deseto leto po vrsti, na ta dan poteka tudi Tradicionalni slovenski zajtrk, kjer poudarjamo pomen zajtrka in uživanja sestavin lokalnega izvora. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v prid našega zdravja tudi ob letošnji obeležitvi spodbuja koristne spremembe naših prehranjevalnih navad. Rezultati nedavne nacionalne prehranske raziskave SI.Menu kažejo, da navkljub nekaterim spodbudnim trendom, velik delež prebivalcev še vedno opušča zajtrk, uživa premalo zelenjave, premalo posega po polnovrednih izbirah in zlasti zaužije premalo rib, čeprav bi optimalno uživanje teh skupin živil koristilo našemu zdravju in tudi delovanju našega imunskega sistema.

Svetovana previdnost pri nabiranju čemaža

Pomlad je čas, ko v gozdu zadiši po čemažu. Pri nabiranju moramo biti previdni, da ga ne zamenjamo za jesenski podlesek ali šmarnico. Zaradi svoje arome in okusa je cenjen v kulinariki, saj ponuja veliko možnosti za ustvarjanje. Pri nekaterih je celo bolj priljubljen kot česen. Iz njega izdelujemo namaze, kuhamo juhe, rižote in omlete ter ga vključujemo kot začimbo v solate.

Kalorije v alkoholnih pijačah? Ni jih malo! Preverite v aplikaciji VešKajJeš

Poletje ne mine brez druženj, njihov (pre)pogosti spremljevalec pa je tudi alkohol. O var¬nem pitju alkohola ne moremo govoriti, govorimo lahko le o pitju alkohola z manj ali več tveganja: čim manj tem bolje, najbolje pa 0,0. Alkohol vsebuje tudi veliko kalorij in lahko pomembno prispeva k skupnemu dnevnemu energijskemu vnosu. Podatek o energijski vrednosti alkoholne pijače na označbi pogosto ni naveden, je pa zdaj na voljo vsem uporabnikom aplikacije VešKajJeš.

Svetovni teden dojenja 2021: Zaščita dojenja – skupna odgovornost

Obeleževanja Svetovnega tedna dojenja je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje (World Alliance for Breastfeeding Action – WABA), s katerimi želimo usmeriti pozornost družbe k omogočanju, ohranjanju in spodbujanju dojenja. Svetovni teden dojenja obeležujejo v več kot sto petdesetih državah, večina v času od 1. do 7. avgusta. Nekatere države ga zaradi počitnic obeležujejo tudi nekoliko pozneje, v jeseni.

Svetovni dan hrane 2021- Prehrana v času pandemije

Vsako leto 16. oktobra po vsem svetu obeležujemo dan hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) z letošnjim sloganom »Naša dejanja so naša prihodnost« izpostavlja, kako je dostop do zdravju koristne in varne hrane pomemben za nas vse. Zadnji dve leti nas zaradi pandemije opominjata, kako hitro lahko postane dostop do zdravju koristne hrane otežen, predvsem za revnejše in ranljivejše skupine. Po oceni FAO si skoraj 40 % svetovnega prebivalstva ne more privoščiti zdravih obrokov. Tudi v Sloveniji se po ocenah panelne SI-PANDA raziskave o vplivu pandemije na življenje kaže, da so bili v prehranskem smislu najbolj prizadeti mlajši odrasli, finančno ranljivejši sloji prebivalstva ter osebe, ki so težje prenašale stres v povezavi s pandemijo.

Tradicionalni slovenski zajtrk 2021

V Sloveniji že vrsto let vsak tretji petek v mesecu novembru obeležujemo Dan slovenske hrane, ki ga šole in vrtci tradicionalno obeležijo s slovenskim zajtrkom. Letošnje leto je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglasila za Mednarodno leto sadja in zelenjave, z namenom poudariti to pomembno prehransko dobrino. Zato bo letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk potekal pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!«. Na Nacionalnem inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa ob tej priložnosti izpostavljamo izzive za doseganje njunega vključevanja v trajnostno prehrano za zdravje ljudi.

Babištvo kot kulturna dediščina? Priznanje babištvu in zaveza k njegovemu nadaljnjemu razvoju v dobro žensk in družin

Babištvo je od 14. decembra 2021 vpisano v slovenski register nesnovne kulturne dediščine.

Podančice

Podančice (Enterobius vermicularis) so majhne, približno centimeter velike gliste, belkaste barve, ki živijo v prebavilih človeka. Med glistami so najpogostejše povzročiteljice okužb, predvsem pri otrocih, ki obiskujejo šolo.

Malarija

Malarija je ena najpogostejših nalezljivih tropskih bolezni. Poleg visoke obolevnosti povzroča tudi visoko umrljivost na endemskih področjih (tropski in subtropski pas). Danes v endemskem področju živi 40 % človeštva, prav tako vsako leto več milijonov potnikov potuje v dežele z visoko pojavnostjo te bolezni.

Listerioza

Listerioza spada med zoonoze – bolezni, ki se iz okužene živali lahko prenesejo na ljudi. Razširjena je po vsem svetu, pojavlja se lahko posamično ali v epidemijah z okuženo hrano. V Sloveniji je razmeroma redka bolezen. V zadnjem času v številnih deželah opažajo pogostejše pojavljanje te bolezni.

Konjunktivitis

Konjunktivitis je vnetje očesne veznice, sluznice, ki pokriva veke in sprednji del zrkla do roba roženice. Je zelo pogosto, neprijetno, a ponavadi nenevarno vnetje. Največkrat je posledica virusne ali bakterijske okužbe. Bolezenski znaki, potek in zdravljenje se razlikujejo glede na vzrok konjunktivitisa.

Klamidijska okužba

Chlamydia trachomatis je bakterija, ki je najpogostejša bakterijska povzročiteljica spolno prenosljivih okužb (SPO), ki prizadene predvsem mlade odrasle osebe.

Jersinioza

Jersinioza je zoonoza (bolezen ljudi in živali), ki se pri ljudeh manifestira v obliki akutne driske s povišano telesno temperaturo in bolečinami v trebuhu, zaradi prizadetosti mezenterialnih bezgavk pogosto z znaki vnetja slepiča (apendicitisa).

HIV/AIDS

Gliste – podančica

Podančice (Enterobius vermicularis) so majhne, približno centimeter velike gliste, belkaste barve, ki živijo v prebavilih človeka. Med glistami so najpogostejše povzročiteljice okužb, predvsem pri otrocih, ki obiskujejo šolo.