Aktualno

Strokovno srečanje “Kaj lahko storimo za boljšo psihično odpornost v trenutnem svetu?”

Živimo v svetu, ki postaja vse bolj polariziran in razdvojen. Leti 2020 in 2021 ni zaznamovala le epidemija, saj so bile hkrati razkrite pomembne neenakosti v sacialno-ekonomskem statusu, izobrazbi, rasi, etnični pripadnosti, spolni usmerjenosti, spolni identiteti, pomanjkanju človekovih pravic, idr. Vse te neenakosti pa pomembno vplivajo tudi na posameznikovo duševno zdravje. Na letošnjem že tradicionalnem strokovnem srečanju ob obeležitvi svetovnega dne duševnega zdravja smo želeli osvetliti aktualno problematiko in odgovoriti na najpomembnejše vprašanje - a lahko na svoje duševno zdravje in dobro počutje vplivamo ter kako krepiti lastne zmožnosti za duševno blagostanje?

Prehrana in gibanje vsak dan, tudi na praznični dan

Epidemija je pomembno spremenila naš vsakdanji življenjski ritem. Ne gre več le za vprašanje virusa in okužbe z njim, ampak je njegovo obvladovanje močno poseglo tudi v naša življenja, saj poleg neposrednih posledic okužbe prinaša nove ranljivosti, ki se kažejo v dodatnem družbenem in zdravstvenem bremenu zaradi poslabšanja stanja drugih bolezni. Vse našteto pa je poseglo tudi v naše prehranjevanje. V Sloveniji se po ocenah panelne SI-PANDA raziskave o vplivu pandemije na življenje kaže, da so bili v prehranskem smislu najbolj prizadeti mlajši odrasli, finančno ranljivejši sloji prebivalstva ter osebe, ki so težje prenašale stres v povezavi s pandemijo. To obdobje nas opominja, da je dostop do zdravju koristne in varne hrane lahko tudi otežen, predvsem za socialno-ekonomsko šibkejše skupine. Zaradi finančne ranljivosti, kot posledice ukrepov ob epidemiji, obstaja nevarnost, da pričnemo še bolj posegati po prehransko manj ugodnih in pogosto cenenih živilih. Ta vsebujejo veliko energije in malo potrebnih hranil. S tem pa se lahko prehransko stanje teh skupin ljudi še dodatno poslabša.

Priporočila proti raku naj bodo popotnica za zdravo življenje

Ali veste, da bi bilo mogoče skoraj polovico rakavih obolenj preprečiti? Zdrav življenjski slog, udeležba na preventivnih presejalnih programih za raka, cepljenje pred okužbo s HPV in virusom hepatitisa B, ter življenje v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju imajo na zdravje velik vpliv. Zato vsak dan znova sprejemajmo odločitve ZA svoje zdravje in k tem spodbujajmo tudi svoje bližnje. Evropski kodeks proti raku opredeljuje nasvete in ravnanje, ki lahko posamezniku pomagajo pri preprečevanju raka in tako zmanjšujejo ogroženost z rakom.

Vsakodnevna skrb za ustno zdravje

Vsako leto 20. marca obeležujemo Svetovni dan ustnega zdravja, ki je neločljiv del splošnega zdravja in pomemben dejavnik kakovosti življenja. Pri ohranjanju in krepitvi ustnega zdravja ima ključno vlogo lastna skrb zanj.

Strokovno srečanje “Življenje v luči epidemije COVID-19”

7.4.2022 je v soorganizaciji Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, Nacionalnega inštituta za javno zdravje OE Novo mesto, Splošne bolnišnice Novo mesto in Zdravstvenega doma Novo mesto ob Svetovnem dnevu zdravja potekalo strokovno srečanje z naslovom »Življenje v luči epidemije covid-19«, kjer smo spregovorili o vplivu epidemije covid-19 na življenje posameznika in celotne družbe.

Pomen vitamina D

Vitamini so organske snovi, potrebne za življenje, ki jih, razen v redkih primerih, naše telo samo ne more proizvesti. Bistveni so za normalno delovanje našega organizma, saj jih potrebujemo za rast in razvoj, življenjsko moč ter splošno dobro počutje.

Zakaj je preventiva pomembna za naše zdravje?

Preventiva je tako za naše zdravje izjemnega pomena skozi vsa obdobja življenja. Zdravje pa je za človeka najvišja vrednota. Zdaj, po času epidemije, so preventivni ukrepi ponovno zaživeli v polni obliki. Zato skrbimo, varujmo in krepimo svoje zdravje, udeležujmo se redno vseh programov, kamor smo povabljeni.

Počitniški koledar zdravja 2022

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo pripravili Počitniški koledar zdravja 2022, s katerim želimo vse otroke in mladostnike tudi med počitnicami spodbuditi k zdravemu načinu življenja, dobremu počutju in jih motivirati k lastni skrbi za svoje zdravje.

Šolanje od doma po mnenju šolskih delavcev vplivalo na kognitivne sposobnosti in duševno zdravje šolarjev in dijakov

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o vplivih šolanja od doma zaradi epidemije covida-19 kaže, da šolski delavci po vrnitvi v šolske klopi pri šolarjih in dijakih zaznavajo nekatere vplive na kognitivne sposobnosti in duševno zdravje. Med drugimi sta se poslabšala branje in pismenost, pojavile so se težave z zbranostjo, upočasnilo se je razmišljanje, več je nemira in klepetavosti. Pri šolarjih in dijakih so zaznali tudi več tesnobe in impulzivnosti.

Občina Logatec je prejela naziv Občina zdravja 2022

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v sodelovanju z Zlatim kamnom, vodilnim slovenskim portalom za spremljanje razvoja občin, že tretje leto zapored podelil priznanje Občina zdravja. Med nominirane občine so se poleg občine Logatec uvrstile občine Šentjur, Kanal ob Soči, Koper, Radovljica, Starše, Črenšovci, Mokronog-Trebelno in Ravne na Koroškem. Vse izbrane občine naredile veliko na področju zdravja svojih prebivalcev, zato je bil izbor občine zdravja za strokovno komisijo še posebej težak.

Objava nove aplikacije za preverjanje EU digitalnih COVID potrdil za mobilne naprave

Na voljo je nova aplikacija za preverjanje EU digitalnih COVID potrdil. Stara aplikacija bo še vedno delovala do 1.2.2022. Po tem datumu pa bo pridobivanje novih poslovnih pravil onemogočeno. Pred nameščanjem nove mobilne aplikacije morajo uporabniki odstraniti staro aplikacijo. Priporočeno je, da si uporabniki novo aplikacijo namestijo čimprej.

Želimo vam zdravo in srečno 2022

Pojasnilo NIJZ glede postopka izbire izvajalca epidemiološkega poizvedovanja

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) skladno z Državnim načrtom zaščite in reševanja ob pojavu epidemije/pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh (2020) izvaja epidemiološko spremljanje epidemijskega oziroma pandemijskega pojavljanja nalezljivih bolezni. V luči učinkovitega odzivanja na krizne zdravstvene razmere organizacija profesionalnih klicnih centrov bistveno pripomore k dolgoročni strukturni rešitvi pri obvladovanju situacij in razmer, ki ogrožajo javno zdravje v najširšem kontekstu. V konkretnem primeru virusa SARS-CoV-2 pa pomembno vpliva na zmanjšanje širjenja virusa, obolevnosti, potreb po hospitalizacijah in zmanjšanje umrljivosti. V primeru pandemičnih izbruhov nalezljivih bolezni mednarodne organizacije državam priporočajo oblikovanje ustreznih sistemov odzivanja tudi z vzpostavljanjem t. i. »Emergency oprations centre« (EOC). Del tako vzpostavljenih sistemov so tudi klicni centri, ki nudijo ustrezno in strokovno podporo epidemiološkemu spremljanju izbruhov nalezljivih bolezni. Slovenija vse do septembra 2021 ni imela sodobno oblikovanega klicnega centra, ki omogoča klicanje vseh okuženih visoko rizičnih kontaktov in bistveno pripomore k uspešnemu obvladovanju epidemičnih razmer.

Babištvo nominirano za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine

Pri pripravi nominacije aktivno sodeloval tudi NIJZ

ZDRAVJE V GORENJSKIH OBČINAH 2020

Publikacije 2020

Direktor NIJZ Milan Krek prejel naziv častni član Zdravniške zbornice

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek, dr. med., je 30. marca 2022 prejel odličje Zdravniške zbornice Slovenije, in sicer naziv častni član za leto 2021.