Aktualno

Odziv na naslov maturitetnega eseja: z javnozdravstvenega vidika je naslov neprimeren

V zadnjih dneh smo bili izpostavljeni precej polarizirani razpravi o tem, ali je naslov letošnjega maturitetnega eseja – Samomor kot izhod iz družbenega kolesja – primeren ali ne.

Program To sem jaz kot vodilni primer dobre prakse na ugledni predstavitvi v Londonu

Preventivni program To sem jaz bo danes, 9. oktobra, predstavljen kot vodilni primer dobre prakse s področja duševnega zdravja v skupini za otroke in mladostnike v Londonu na uglednem strokovnem srečanju, ki se ga bodo udeležili strokovnjaki, politični odločevalci in posamezniki z izkušnjo duševnih težav iz 30 držav. Na dogodku Global Ministerial Mental Health Summit […]

Telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 se zaključuje

Strokovnjaki s področja duševnega zdravja v času epidemije COVID-19 na voljo za razbremenilne pogovore

Uvodni dogodek prve nacionalne kampanje proti stigmatizaciji duševnega zdravja “Nisi okej? Povej naprej.”

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je organiziral uvodni dogodek prve nacionalne kampanje proti stigmatizaciji duševnega zdravja »Nisi okej? Povej naprej.«, ki poteka v sklopu projekta »Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva«.

Uspeh programa TO SEM JAZ

Program TO SEM JAZ se je že tretjič letos uvrstil med primere dobrih praks na področju duševnega zdravja v Evropi.  

Končno poročilo Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči med epidemijo covida-19

Strokovna skupina za duševno zdravje na NIJZ je v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje 20. 10. 2020 vzpostavila Operativno skupino za izvajanje psihološke pomoči ob epidemiji (v nadaljevanju Operativna skupina). V Operativni skupini so sodelovale javne ustanove, ministrstva ter nevladne organizacija – skupno 39 različnih deležnikov - ki so izvajale in podpirale aktivnosti psihološke podpore.

Adenovirusi

Osrednje živčevje prizadenejo izjemno redko. Adenovirusov je več tipov – pri ljudeh so osamili že 49 tipov adenovirusov. Akutna obolenja z drisko povzročata adenovirusa tipa 40 in 41. Ugotovili so, da povzročajo adenovirusi 4% diarealnih obolenj pri ambulantno in 2-22% pri bolnišnično zdravljenih otrocih. Z adenovirusnimi driskami obolevajo predvsem otroci do dveh let starosti, zbolijo […]

Amebiaza

Amebiaza je akutna ali kronična črevesna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča Entamoeba histolytica. Razširjena je po vsem svetu, zlasti v državah tropskega in subtropskega pasu.

Bruceloza

Bruceloza, imenovana tudi mediteranska, gibraltarska ali maltska bolezen, je nalezljiva bolezen sesalcev, ki jo povzročajo bakterije brucele. Razširjena je po vsem svetu. Gostitelj bakterije so številne živali – govedo, svinje, ovce, koze, psi, podgane. Kužna so tkiva, kri, urin, izločki spolovil, mrtvorojen plod, še posebno posteljica in mleko živali. V Sloveniji je okužba izjemno redko […]

Čikungunja (Chinkungunya)

Leta 1952 so prvič opisali novo virusno okužbo na planoti Makonde na meji med Tanzanijo in Mozambikom. Imenovali so jo čikungunja, kar v Makonde jeziku pomeni “to, kar ukrivlja”, saj bolečine v sklepih povzročijo značilno ukrivljeno držo bolnikov. Četudi je čikungunja bolezen tropskega pasu, pa z naglim naraščanjem migracij, predvsem turističnih, nikakor ni več omejena […]

Ehinokokoza

Je črevesna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča t.i. pasja trakulja ali ehinokok.

Giardiaza (Lambliasis)

Giardiaza je črevesna nalezljiva bolezen, ki se kaže s prebavnimi težavami.

Infekcijska mononukleoza

Infekcijska mononukleoza je nalezljiva bolezen, ki se pogosto pojavlja med najstniki in mlajšimi odraslimi, zlasti študenti.

Kolera

Je črevesna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz vrst vibrionov. Razširjena je v Srednji in v večjem delu južne Amerike, Indiji, centralni in vzhodni Afriki, na Kitajskem. Ocenjujejo, da po svetu zboli do 3 do 5 milijonov ljudi letno, od teh jih 100.000 umre.

Kuga

Kuga je bila opisana že v antiki, iz zgodovine pa je verjetno najbolj znana epidemija kuge, ki je prizadela Evropo v poznem srednjem veku, v kateri je umrlo 30-60% evropske populacije. Naravna žarišča kuge so prisotna na vseh kontinentih, razen v Avstraliji. V Evropi so omejena na območje okoli Kaspijskega jezera in vzhod Kavkaza.