Podnebna anksioznost (J7-50232)

Povezava na projektno skupino SICRIS.

Opis projekta

Ozadje

Podnebne spremembe, ki se kažejo v ekstremnih vremenskih dogodkih, postopnih podnebnih spremembah in večjem tveganju za pandemije, predstavljajo vse večjo grožnjo človeštvu. Zavedanje o tem ima negativne posledice za duševno zdravje, kar se kaže v porastu duševnih stisk, povečanem številu psihiatričnih hospitalizacij in višji stopnji obolevnosti zaradi duševnih motenj. Podnebna anksioznost, ki je še posebej izrazita pri mladih, je ena od oblik čustvenega odziva na degradacijo okolja. Čeprav primanjkuje podatkov o njeni razširjenosti, študije kažejo, da je zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb večja kot je bila zaradi pandemije COVID-19. Poleg mladih so bolj ogrožene tudi osebe z določenimi osebnostnimi lastnostmi, že obstoječimi duševnimi motnjami in neustreznimi strategijami spoprijemanja. Literatura o učinkovitih intervencijah za podnebno anksioznost je omejena, zlasti za mlade. Digitalne intervencije bi lahko bile koristne, saj so mladi vešči uporabe tehnologije in pogosto dojemajo spletno okolje kot varno zatočišče za izražanje svojih misli in čustev. Predlagani projekt zato združuje raziskovanje podnebne anksioznosti pri mladih z razvojem digitalnih intervencij za pomoč pri soočanju s tem perečim problemom, s čimer prispeva k ciljem trajnostnega razvoja in aktualnim raziskovalnim usmeritvam.

Namen projekta

Projekt se osredotoča na raziskovanje področja podnebne anksioznosti med mladimi, ki je trenutno premalo raziskana, zlasti v Sloveniji. Namen je razumeti razširjenost te oblike anksioznosti, povezane dejavnike tveganja in zaščite ter oblikovati učinkovite intervencije.

Cilji projekta

Cilji raziskovalnega projekta so:

1. Empirično preučiti razširjenost podnebne anksioznosti in povezane dejavnike med mladimi v Sloveniji z uporabo samoporočanja in nevrofizioloških meritev.
2. Kvalitativno raziskati zavedanje slovenskih strokovnjakov za duševno zdravje o podnebni anksioznosti in njihove kompetence ter izkušnje pri nudenju podpore mladim, ki se spopadajo s to težavo.
3. Razviti mobilno platformo, ki bo omogočala dostavo personaliziranih digitalnih intervencij za podnebno anksioznost mladim.
4. Razviti digitalno intervencijo za zmanjšanje klimatske anksioznosti mladih, ki bo pozitivno vplivala na njihovo, okolju prijazno, vedenje. Intervencija bo temeljila na prej identificiranih dejavnikih tveganja in zaščite ter najboljših praksah za obvladovanje podnebne anksioznosti. Vsebino bo dostavljala napredna mobilna platforma, ki bo zmožna povezovati uporabnike in prilagajati intervencijo.

Faze projekta in njihova realizacija:

Projekt je zasnovan v treh fazah, ki se logično nadgrajujejo. V prvi fazi se bomo osredotočili na razumevanje problema podnebne anksioznosti. Z empiričnimi raziskavami bomo preučili njeno razširjenost med mladimi v Sloveniji in povezane dejavnike, pri čemer bomo uporabili tako samoporočanje kot tudi nevrofiziološke meritve.  Vzporedno bomo izvedli kvalitativno raziskavo, da bi razumeli zavedanje in kompetence slovenskih strokovnjakov za duševno zdravje o tej problematiki. V drugi fazi bomo prešli od razumevanja k razvoju rešitev. Na podlagi ugotovitev iz prve faze bomo razvili mobilno platformo, ki bo omogočala dostavo personaliziranih digitalnih intervencij za podnebno anksioznost mladim. V tretji, zaključni fazi, bomo razvili konkretno digitalno intervencijo, ki bo mladim pomagala zmanjšati podnebno anksioznost in spodbujala okolju prijazno vedenje. Ta intervencija bo temeljila na predhodno identificiranih dejavnikih tveganja in zaščite ter najboljših praksah, vsebino pa bo dostavljala napredna mobilna platforma, razvita v drugi fazi.  S tem tristopenjskim pristopom bomo zagotovili, da projekt ne le raziskuje in razume problem podnebne anksioznosti, temveč tudi razvije in implementira konkretne rešitve za pomoč mladim pri soočanju s to vse bolj perečo problematiko. Naloge so razporejene med 7 delovnih paketov, ki sledijo strukturi faz in ciljev projekta.

Dodana vrednost

Projekt bo omogočil boljše razumevanje podnebne anksioznosti med mladimi v Sloveniji, kar je ključno za oblikovanje učinkovitih intervencij. Z razvojem mobilne platforme in digitalne intervencije bo projekt zagotovil inovativne načine za obravnavo teh težav – sodelovanje NIJZ pri razvoju tovrstnih intervencij v javno-zasebnem partnerstvu predstavlja nov način dela, ki se morebiti lahko izkoristi tudi na drugih področjih dela.

Pričakovani rezultati in gradiva

Rezultati:

• Empirični podatki o razširjenosti in dejavnikih podnebne anksioznosti pri mladih v Sloveniji. To bo vključevalo tako podatke samoporočanja kot tudi nevrofiziološke meritve, kar bo omogočilo celovit vpogled v problematiko.
• Kvalitativni vpogledi v zavedanje, kompetence in izkušnje slovenskih strokovnjakov za duševno zdravje glede podnebne anksioznosti.
• Razvita in testirana mobilna platforma za dostavo personaliziranih digitalnih intervencij. Ta platforma bo predstavljala tehnološko osnovo za nudenje pomoči mladim.
• Učinkovita digitalna intervencija za zmanjšanje podnebne anksioznosti in spodbujanje okolju prijaznega vedenja. Intervencija bo temeljila na znanstvenih dognanjih in bo prilagojena potrebam mladih.
• Evaluacija učinkovitosti intervencije. Projekt bo zagotovil podatke o tem, kako uspešna je intervencija pri zmanjševanju podnebne anksioznosti in spodbujanju pozitivnih vedenjskih sprememb.

Gradiva:

• Znanstveni članki in publikacije. Rezultati raziskav bodo objavljeni v znanstvenih revijah, kar bo prispevalo k širjenju znanja o podnebni anksioznosti.
• Konferenčne predstavitve. Ugotovitve projekta bodo predstavljene na domačih in mednarodnih konferencah, kar bo omogočilo izmenjavo znanja in mreženje z drugimi strokovnjaki.
• Mobilna aplikacija. Razvita aplikacija bo na voljo mladim za podporo pri soočanju s podnebno anksioznostjo.
• Priporočila za strokovnjake in oblikovalce politik. Na podlagi ugotovitev projekta bodo oblikovana priporočila za izboljšanje podpore mladim s podnebno anksioznostjo.

Trajanje projekta: 1. 7. 2024 do 30. 6. 2027.

Nosilna organizacija: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

Projektni partnerji: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ); Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana; A1 Slovenija.

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ)