Voda je za življenje bistvenega pomena, saj je vključena v številne procese v našem telesu in opravlja različne funkcije. Ima pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature, oskrbuje celice s hranili in kisikom, odplavlja odpadne snovi, sestavlja prebavne, sklepne in druge telesne tekočine, pomaga pri delovanju možganov …
Voda predstavlja približno 60 % telesne mase pri odraslih moških, od 50 do 55 % pri ženskah in do 75 % pri novorojenčkih. Telo zdravega človeka samodejno uravnava ravnovesje tekočin v telesu: ob pomanjkanju opozarja na vnos, kar čutimo kot žejo, ob prekomerni količini pa jo izločimo z urinom. Dnevno s potenjem izgubimo približno 450 ml vode. Ljudje lahko brez hrane preživimo več tednov, odsotnost ali pomanjkanje vode pa je že po nekaj dneh za nas lahko usodna.
Ko čutimo žejo, tekočino najhitreje nadomestimo z vodo, ki se uporabi neposredno v prej navedenih procesih v telesu.
Priporoča se, da dnevno zaužijemo okvirno 0,9–2 L vode, odvisno od starosti osebe, vremenskih pogojev in dnevne aktivnosti posameznika. Pijemo lahko le neoporečno (dokazano čisto) vodo. Onesnažena voda (z mikrobi ali kemičnimi sredstvi) lahko povzroči bruhanje, drisko, bolečine v prebavilih ali druge zdravstvene nevšečnosti. Če smo zanemarili občutek žeje ali če smo bili preveč ali predolgo intenzivno telesno aktivni, bomo pomanjkanje tekočine (dehidracijo) občutili kot povečano utrujenost, glavobol, mišične krče, nezmožnost koncentracije in drugo.
Torej, jasno je, da je voda prava izbira za vsakogar. Če nam okus vode ni všeč, ga lahko popestrimo z dodatkom rezine limone, pomaranče, peščico jagodičevja, lističev sveže mete ali ledenimi kockami za osvežitev. Poleg vode imamo na razpolago še veliko drugih vrst tekočin; nekaterih zdravju bolj prijaznih, in drugih, ki lahko zdravju škodijo. Pomembno je, da se zavedamo, zakaj je uživanje določenih vrst pijač odsvetovano, vendar v nekaterih primerih sprejemljivo.
Sok s 100 % deležem sadja je lahko primerna izbira takrat, kadar nas čakata telesna ali umska obremenitev, ki zahteva večjo porabo energije v kratkem časovnem obsegu. Sadni sok se namreč hitro prebavi in presnovi, kar pomeni, da so energija in hranilne snovi po zaužitju te pijače hitro na razpolago za naše potrebe. Kadar pa sadne sokove ali katerekoli druge vrste pijač pijemo prepogosto in v prevelikih količinah, naše telesne potrebe pa niso tako velike, to lahko vodi do neželenih zdravstvenih posledic (prekomerna telesna masa oz. debelost, sladkorna bolezen, karies, itd). S tem dodatno potrjujemo, da je razen izjemoma, voda prva (prava) izbira.
Pri dlje časa trajajoči ali ponavljajoči se telesni aktivnosti ob kateri se močno prepotimo, nam voda ne zadošča, saj je potrebno nadomeščati tudi izgubo elektrolitov. To lahko najenostavneje dosežemo s t. i. izotoničnimi (športnimi) napitki. Gre za brezalkoholne pijače, ki poleg sladkorjev vsebujejo tudi soli oz. elektrolite, dodane antioksidante, nekatere vitamine ipd. Potrebno pa se je zavedati, da dodanih snovi v industrijsko pripravljenih pijačah človeško telo nikoli ne more izkoristiti enako dobro kot iz živil v osnovni obliki. V slednjih so te snovi naravno prisotne in imajo zaradi medsebojnega delovanja koristne učinke na zdravje. Ostale vrste brezalkoholnih gaziranih in negaziranih pijač so močno odsvetovane, ker vsebujejo veliko količino dodanih sladkorjev ali sladil, arom, konzervansov in ostalih snovi, ki imajo neželene učinke na zdravje.
Mladi radi posegajo tudi po energijskih pijačah predvsem zaradi všečnega okusa ali prepričanja, da povečujejo storilnost, koncentracijo in dobro počutje. Pomembno je vedeti, da energijske pijače niso običajne brezalkoholne pijače in se jih ne sme zamenjevati s športnimi napitki. Vsebujejo predvsem kofein in ostale snovi za poživitev, zaradi česar jih mladim močno odsvetujemo. V preveliki količini ob enkratnem vnosu lahko povzročijo neželene učinke na počutju in zdravju, dolgoročno pa lahko porušijo vzorec spanja pri posamezniku. Prav tako tovrstne pijače vsebujejo večji delež sladkorja ali sladila, barvila, arome in druge snovi, katerih učinki na zdravje mladih niso dovolj dobro raziskani. Nekatere sestavine iz energijskih pijač sicer najdemo tudi v običajni hrani, vendar v precej manjših količinah, kot jih posameznik zaužije s temi pijačami.
Mleko, kakav, bela kava, rastlinski napitki in podobni izdelki, ki jih pripravimo sami ali najdemo na tržišču, so tekočine, ki so energijsko in hranilno zelo bogate. Zato niso primerne kot pijača za žejo. Umestimo jih v posamezni obrok, zraven pa izberimo pravo izbiro za žejo-vodo.
V razvitejših predelih sveta pogosto dojemamo razpoložljivost in dostopnost vode kot nekaj samoumevnega. Pa temu ni tako. Pospešena rast prebivalstva, urbanizacija, hiter ekonomski razvoj in podnebne spremembe močno vplivajo na razpoložljivost in neoporečnost vodnih virov. V zadnjem stoletju se je v svetu razpoložljiva količina pitne vode na osebo zmanjšala za 20 %. Danes živi v območjih s pomanjkanjem pitne vode 4 milijarde ljudi. Zato začnimo ceniti vodo kot pravo izbiro za nas in poskrbimo, da bo ta možnost ostala še naprej.
Pripravili: mag. Branka Đukić, Tea Kordiš
Kratka dejstva o uživanju vode in ostalih vrst tekočin je dostopno na kratkem video posnetku:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
