“UPTAKE”: Ponovna uporaba vode in blata iz čistilnih naprav v kmetijstvu: privzem in porazdelitev novodobnih organskih onesnaževal v rastlinah (L7-4422)
Ne spreglejte
30.6.2024
Ste prejeli anketo "Z zdravjem povezan življenjski slog"?
Vaša mnenja so ključna za oblikovanje učinkovitih zdravstvenih programov in izboljšanje kakovosti zdravstvenih storitev, zato vse prejemnike ponovno prosimo za sodelovanje v nacionalni raziskavi.
Poglejte “UPTAKE”: Ponovna uporaba vode in blata iz čistilnih naprav v kmetijstvu: privzem in porazdelitev novodobnih organskih onesnaževal v rastlinah (L7-4422)
Najnovejše
»Ob povečani kmetijski proizvodnji se bo do leta 2050 povečal pritisk na vodne vire, zato se povečuje zanimanje za uporabo prečiščenih odpadnih vod za namakanje ter prečiščenih blat iz čistilnih naprav za gnojenje kmetijskih pridelkov. Prečiščene odpadne vode in blata iz čistilnih naprav lahko vsebujejo različne vsebnosti novodobnih organskih onesnaževal, kar sproži veliko vprašanj glede njihove varne uporabe. Prav tako vemo, da pridelki, gojeni na onesnaženih kmetijskih površinah, privzamejo in kopičijo onesnaževala, vključno s z novodobnimi organskimi onesnaževali v sledovih. Trenutno pa obstaja le omejena literatura, ki obravnava privzem in usodo novodobnih onesnaževal iz rastlin, ki so jih zalivali s prečiščeno odpadno vodo ali gnojili z odpadnim blatom iz čistilnih naprav. Tako na tem področju še vedno obstajajo velike vrzeli v znanju.«
Naslov projekta: “UPTAKE”: Ponovna uporaba vode in blata iz čistilnih naprav v kmetijstvu: privzem in porazdelitev novodobnih organskih onesnaževal v rastlinah (L7-4422)
Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20060
Opis projekta
S projektom bomo razvijali analizne metode za določanje ostankov novodobnih organskih onesnaževal (CEC) (tarčne in netarčne analize) v različnih okoljskih segmentih (tla, rastline, voda), ocenili porazdelitev CEC med rastlinskimi tkivi, zemljo in vodo. Za rast modelnih rastlin bomo uporabili očiščeno odpadno vodo komunalnih čistilnih naprav (TWW) ter blato iz čistilnih naprav (TS). Med parametre raziskave bomo vključili mikro in nanoplastiko, nekatere ostanke antibiotikov, zdravilnih učinkovin, hormonov, industrijskih kemikalij, psihoaktivnih snovi, pesticidov, UVA/B filtrov in parabenov. Modelirali bomo privzem snovi v rastline v različnih eksperimentalnih pogojih, ocenili vpliv uporabljene TWW in TS na kakovost plodov, ocenili tveganje, ki ga za ljudi potencialno predstavljajo rastline (plodovi), namakane z TWW ali gnojene s TS, ter predstavili rezultate projekta končnim uporabnikom, znanstveni skupnosti in širši javnosti.
Dodana vrednost
Pregled literature dokazuje, da so pomembne vrzeli v znanju še vedno prisotne in vključujejo razumevanje privzema in razporeditve CEC v zemlji/vodi in rastlinah (korenine, stebla, listi, plodovi) pri ponovni uporabi TWW (namakanje in hidroponika) in TS. Potrebne so študije z uporabo reprezentativnih mešanic CEC z različnimi porazdelitvenimi koeficienti (Kow) v primerljivih eksperimentalnih pogojih.
V raziskave je potrebno vključiti manj preučene CEC. Prav tako primanjkuje podatkov o privzemu ostankov CEC v rastlinski pridelek v realnih kmetijskih pogojih z uporabo TWW. Nujno je tudi bolje razumeti številne dejavnike, ki vplivajo na usodo in gibanje CEC v zemlji, da lahko bolje razumemo povezavo med njihovim kroženjem in fizikalno-kemijskimi lastnostmi teh spojin. To bo omogočilo razvoj modelov za napovedovanje vsebnosti potencialnih onesnaževal v pridelkih, predvsem užitnih. Potreben je tudi vpogled v mehanizme celotnega poteka transformacije CEC v zemlji, saj bo poznavanje mineralizacije in vezave ostankov CEC doprineslo k razumevanju dolgoročne usode CEC in razpoložljivosti osnovnih spojin in produktov presnove/transformacije za privzem v rastline.
Pričakovani rezultati in gradiva
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sodeluje v Delovnem paketu 6 z nalogami: ocena nevarnosti, ocena izpostavljenosti in karakterizacija tveganja z analizo negotovosti. Z delom pričenjamo v letu 2023.
Trajanje projekta: 1. 10. 2022–30. 9. 2025
Nosilna organizacija: Inštitut Jožef Stefan (IJS)
Projektni partnerji: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Zdravstvena fakulteta
Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS)
Za dobro javno zdravje
Za dobro javno zdravje
Z znanjem do boljšega zdravja.
Hitre povezave:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Hitre povezave:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Hitre povezave:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Hitre povezave: