“UPTAKE”: Ponovna uporaba vode in blata iz čistilnih naprav v kmetijstvu: privzem in porazdelitev novodobnih organskih onesnaževal v rastlinah (L7-4422)

Naslov projekta: “UPTAKE”: Ponovna uporaba vode in blata iz čistilnih naprav v kmetijstvu: privzem in porazdelitev novodobnih organskih onesnaževal v rastlinah (L7-4422)

Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20060

Opis projekta

S projektom bomo razvijali analizne metode za določanje ostankov novodobnih organskih onesnaževal (CEC) (tarčne in netarčne analize) v različnih okoljskih segmentih (tla, rastline, voda), ocenili porazdelitev CEC med rastlinskimi tkivi, zemljo in vodo. Za rast modelnih rastlin bomo uporabili očiščeno odpadno vodo komunalnih čistilnih naprav (TWW) ter blato iz čistilnih naprav (TS). Med parametre raziskave bomo vključili mikro in nanoplastiko, nekatere ostanke antibiotikov, zdravilnih učinkovin, hormonov, industrijskih kemikalij, psihoaktivnih snovi, pesticidov, UVA/B filtrov in parabenov. Modelirali bomo privzem snovi v rastline v različnih eksperimentalnih pogojih, ocenili vpliv uporabljene TWW in TS na kakovost plodov, ocenili tveganje, ki ga za ljudi potencialno predstavljajo rastline (plodovi), namakane z TWW ali gnojene s TS, ter predstavili rezultate projekta končnim uporabnikom, znanstveni skupnosti in širši javnosti.

Dodana vrednost

Pregled literature dokazuje, da so pomembne vrzeli v znanju še vedno prisotne in vključujejo razumevanje privzema in razporeditve CEC v zemlji/vodi in rastlinah (korenine, stebla, listi, plodovi) pri ponovni uporabi TWW (namakanje in hidroponika) in TS. Potrebne so študije z uporabo reprezentativnih mešanic CEC z različnimi porazdelitvenimi koeficienti (K_ow) v primerljivih eksperimentalnih pogojih.

V raziskave je potrebno vključiti manj preučene CEC. Prav tako primanjkuje podatkov o privzemu ostankov CEC v rastlinski pridelek v realnih kmetijskih pogojih z uporabo TWW. Nujno je tudi bolje razumeti številne dejavnike, ki vplivajo na usodo in gibanje CEC v zemlji, da lahko bolje razumemo povezavo med njihovim kroženjem in fizikalno-kemijskimi lastnostmi teh spojin. To bo omogočilo razvoj modelov za napovedovanje vsebnosti potencialnih onesnaževal v pridelkih, predvsem užitnih. Potreben je tudi vpogled v mehanizme celotnega poteka transformacije CEC v zemlji, saj bo poznavanje mineralizacije in vezave ostankov CEC doprineslo k razumevanju dolgoročne usode CEC in razpoložljivosti osnovnih spojin in produktov presnove/transformacije za privzem v rastline.

Pričakovani rezultati in gradiva

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sodeluje v Delovnem paketu 6 z nalogami: ocena nevarnosti, ocena izpostavljenosti in karakterizacija tveganja z analizo negotovosti. Z delom pričenjamo v letu 2023.

Trajanje projekta: 1. 10. 2022–30. 9. 2025

Nosilna organizacija: Inštitut Jožef Stefan (IJS)

Projektni partnerji: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Zdravstvena fakulteta

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS)