Nikotin in zasvojenost – Informacije za mladostnike

Ali veš…

… da lahko nikotin spremeni tvoje možgane tako, da hrepenijo še po več nikotina in postaneš zasvojen/a z nikotinom? Zaradi zasvojenosti boš redno uporabljal/a izdelke z nikotinom ter boš dolgotrajno izpostavljen/a številnim zdravju škodljivim snovem.

… da uporaba nikotina med otroci, mladostniki in mladimi lahko privede do dolgotrajnih negativnih učinkov na pozornost, učenje,  spomin, počutje, povečuje impulzivnost, tesnobnost in tveganje za uporabo drugih drog?

…da uporaba elektronskih cigaret, snusa (fug) in vodnih pip pomembno zviša tveganje, da boš začel/a kaditi cigarete? Za druge izdelke o tem še ni na voljo ustreznih raziskav.

Najbolje je, da nikoli ne posežeš po izdelkih, ki vsebujejo nikotin, da se ne razvije zasvojenost z nikotinom. Ta se lahko pojavi zelo hitro po začetku uporabe, še posebej dandanes, ko proizvajalci razvijajo nove izdelke, ki dovajajo še posebej visoke ravni nikotina. Ko si zasvojen/a z nikotinom, je lahko opustitev izdelka z nikotinom težavna in zahteva precejšnje napore.

V času, ko se predvsem v svetu zaostrujejo ukrepi nadzora nad tobakom in marsikje pomembno znižujeta prodaja tobačnih izdelkov in odstotek kadilcev, je tobačna industrija za zagotovitev nadaljnje prodaje in dobička začela ponujati alternativne izdelke z nikotinom, to so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki, fuge, nikotinske vrečke. Že v preteklosti je tobačna industrija zavajala z ‘’manj škodljivimi‘’ izdelki (cigarete s filtri, ‘’lahke cigarete”), za katere se je naknadno potrdilo, da niso nič manj škodljivi za zdravje kot običajne cigarete. Tobačna industrija potrebuje naslednje generacije kupcev svojih izdelkov. Ne pusti se zmanipulirati!

Če te zanimajo podrobnejše informacije o nikotinu in zasvojenosti, si preberi še to:

V naših možganih obstajajo predeli in kemični prenašalci, ki so povezani z občutki ugodja. Ko delamo karkoli, kar v nas sproža ugodje, npr. ko se smejimo, naši možgani sproščajo dopamin, in v nas se sproži občutek ugodja, ki ga želimo še večkrat ponoviti. Možgani si to aktivnost zapomnijo in jo želijo ponavljati. Nikotin se vmeša ravno v sistem občutenja ugodja. V možganih se veže na nikotinske receptorje in poveča sproščanje kemičnih prenašalcev, med njimi prav dopamina, in sprožijo se občutki ugodja. Količine sproščenega dopamina pa so dosti večje kot pri običajnih aktivnostih, ki sprožajo ugodje (npr. smeh) in so prisotne dlje časa. Tako prelisičijo možgane in posameznika, da si še posebej želi ponovne uporabe izdelka z nikotinom. Za doseganje ugodja pa je potreben vedno večji vnos nikotina (razvije se t.i. toleranca), intenzivnost ugodnih občutkov pa se zmanjšuje. Po določenem času posameznik občuti ne le manj intenzivne občutke ugodja, pač pa tudi neugodne občutke (odtegnitveni znaki), ko v njegovem telesu ni zadosti nikotina in tako uporablja izdelke z nikotinom za zmanjševanje teh neugodnih občutkov. Ponavljanje uporabe izdelkov z nikotinom privede do zasvojenosti. Ko je posameznik zasvojen, je opustitev izdelka z nikotinom lahko zelo težavna. Ob poskusu opustitve se lahko pojavijo nadležni odtegnitveni znaki, npr. močna želja po uporabi izdelka z nikotinom, znaki depresije, tesnobnost, razdražljivost, nespečnost, težave z zbranostjo idr. Ti znaki se lahko pojavijo že v času, ko posameznik le nekaj ur ni uporabil izdelka z nikotinom. Ponavljajoča se izpostavljenost visokim ravnem sproščenega dopamina zaradi delovanja nikotina, tudi spremeni način, kako se možgani odzivajo na v možganih prisotne naravne, torej običajne ravni dopamina. Običajne prijetne aktivnosti se lahko zdijo manj prijetne in ugodne, kot jih je posameznik doživljal pred začetkom uporabe izdelkov z nikotinom.