Telesna dejavnost med zimskimi počitnicami

Zmanjša se tveganje za pojav bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni in debelosti, visokega krvnega tlaka, osteoporoze in možganske kapi. Redna telesna dejavnost znižuje krvni tlak pri tistih, ki že imajo povišanega, prispeva k obvladovanju  prekomerne telesne teže in debelosti, veča telesno pripravljenost, vzdržuje mišično moč in gibljivost sklepov, blagodejno vpliva na   stres, tesnobo, depresijo in osamljenost. Po priporočilih delovnega zvezka Gibam se, ki je nastal v okviru projekta Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju, naj redna telesna dejavnost za odrasle vključuje 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden

Aktivni tudi pozimi

Zima naj ne bo razlog in opravičilo za manjšo telesno dejavnost. V nenaklonjenih vremenskih razmerah se lahko poslužujemo aktivnosti v zaprtih športnih objektih, kot so telovadnice, zimski bazeni, pokrita teniška in badmintonska igrišča, fitnes centri in v različnih drugih športnih objektih. Sicer pa se priporoča gibanje na prostem. Ob nizkih temperaturah je potrebno prilagoditi vedenje in zaščititi najbolj izpostavljene dele telesa.

Varno na sneg

Zimska sezona nam omogoča oblike aktivnosti na prostem, kot so smučanje, deskanje, sankanje in ostale aktivnosti, ki pridejo z zimo in snegom. Varnost na smučiščih naj bo na prvem mestu, kar bo prispevalo k temu, da bodo ti dnevi, namenjeni sprostitvi, zabavi in športu, res prijetni. K varnosti smučarjev na urejenih smučiščih prispeva predvsem urejenost prog in žičniških naprav ter število smučarjev in njihovo spoštovanje smučarskih pravil. Vsak smučar naj se na smučanje predhodno dobro telesno pripravi in naj ne precenjuje svojih sposobnosti.

Policija priporoča ravnanje smučarjev in ostalih oseb na smučišču skladno s pravili Mednarodne smučarske zveze (FIS) in navodili o varnosti na smučišču, opozorilnimi in obvestilnimi znaki, znaki za prepoved in znaki za obveznost. Pomembno je upoštevanje navodil in opozoril nadzornikov ter ravnanje po načelu vzajemnega spoštovanja in razumevanja. Smučišče uporabljajmo tako, da ne ogrožamo ali ne poškodujemo sebe, drugih oseb ali naprav na smučišču.

Mednarodno veljavna pravila vedenja na smučiščih:

• Smučar se mora tako obnašati, da ne ogroža ali poškoduje drugega.
• Smučar ne sme voziti na pamet. Hitrost mora prilagoditi svojemu znanju, razmeram na smučišču in gostoti smučajočih.
• Hitrejši smučar mora tako izbrati smučino, da ne ogroža smučarjev pred seboj.
• Smučar lahko poljubno prehiteva, vendar v taki razdalji, da ima prehitevani dovolj prostora za smučanje.
• Predno smučar odsmuča po progi, mora pogledati navzdol in navzgor, če je varno zanj in za druge.
• Smučar se ne sme ustavljati na zahtevnejših delih smučišča, razen v sili, vendar naj se čimprej umakne.
• Smučar sme za vzpenjanje ali sestopanje uporabiti le rob smučišča.
• Smučar se mora naučiti in spoštovati signalne in prometne oznake na smučiščih.
• Pri nesreči je smučar dolžan po svojih močeh pomagati ponesrečencu.
• Smučar, kot udeleženec ali priča, odgovoren ali ne, se mora pri nesreči pustiti legitimirati.
• Smučar ne sme smučati ali izvajati drugih športnih aktivnosti in dejavnosti, če je pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.

Nasvete Policije smučarjem in drugim osebam na smučišču najdete na naslednji povezavi, Zakon o varnosti na smučiščih pa na naslednji povezavi.