Svetovni dan kolesarjenja: pot do cilja lahko postane priložnost za telesno dejavnost tudi za starejše odrasle

Telesno dejavnost si pogosto predstavljamo kot nekaj, za kar si moramo posebej vzeti čas in tako postane še ena obveznost na seznamu vsakodnevnih nalog. A včasih je bilo gibanje predvsem način, kako smo prišli od doma do šole, trgovine, službe ali prijateljev. Ena redkih oblik telesne dejavnosti, ki lahko hkrati opravlja funkcijo prevoza, je kolesarjenje. Pot v službo, šolo ali po opravkih tako ni zgolj premik od točke A do točke B, temveč tudi priložnost za gibanje. Že kratke vsakodnevne vožnje lahko pomembno prispevajo k doseganju priporočene količine telesne dejavnosti in zmanjšujejo čas, ki ga preživimo sedentarno. Na ta način lažje sledimo tudi smernicam za 24-urno gibalno vedenje, ki vključujejo tudi specifična priporočila za starejše odrasle.

Poleg številnih telesnih in duševnih koristi za zdravje velja kolo tudi za eno najučinkovitejših prevoznih sredstev, kar jih je človek razvil. Na razdaljah nekaj kilometrov je v mestih pogosto hitrejše od avtomobila, hkrati pa za premikanje potrebuje bistveno manj prostora – tako med vožnjo kot pri parkiranju. Kolesarjenje prav tako prispeva k zmanjšanju onesnaževanja okolja in obremenitev v prometu.

Na žalost, kljub omenjenim prednostim, veliko ljudi za krajše vsakodnevne poti še vedno raje izbere avtomobil. Med ovirami, ki jih pogosto navajajo, so stroški nakupa in vzdrževanja kolesa, pomanjkanje prostora za shranjevanje ali občutek, da kolesa ne bi uporabljali dovolj pogosto. Dobro rešitev pri dotičnih ovirah lahko predstavlja javna izposoja kolesa. V Sloveniji so v številnih mestih na voljo sistemi, kot so BicikeLJ v Ljubljani, Mbajk v Mariboru, KolesCE v Savinjski regiji, GO2GO v Novi Gorici in druge podobne oblike izposoje. Te storitve so cenovno ugodne in omogočajo enostavno uporabo brez potrebe po lastništvu kolesa. Na ta način sistemi izposoje koles prispevajo k večji uporabi trajnostnih oblik mobilnosti, ki so hkrati koristne tudi za zdravje.

Kolesarjenje ima pomembno vlogo tudi pri starejših odraslih, saj ne predstavlja le oblike telesne dejavnosti koristne za zdravje, temveč tudi način ohranjanja samostojnosti. Kolo ali električno kolo ponujata možnost opravljanja krajših vsakodnevnih poti, kot so obisk trgovine, lekarne ali prijateljev v bližini doma. Starejšim odraslim, ki se po daljšem času ponovno odločijo za kolesarjenje, se priporoča preverba in upoštevanje njihove trenutne telesne pripravljenosti vključno z ravnotežjem in reakcijskim časom ter po potrebi preverba vida in sluha ter kognitivnih sposobnosti zaradi varnosti v prometu. Čeprav ni obvezno, se starejšim odraslim priporoča tudi uporaba varnostne čelade.

Celokupnega testiranja telesne pripravljenosti se lahko posameznik udeleži brez napotitve s strani zdravnika specialista v okviru delavnice Ali sem fit 2 v najbližjem zdravstvenem domu in centru za krepitev zdravja ali zdravstvenovzgojnem centru. Za preverbo vida in sluha ter kognitivnih sposobnosti pa naj se obrne na svojega izbranega osebnega zdravnika oziroma drugega ustreznega zdravnika specialista.