Podaljševanje pričakovane življenjske dobe, še posebej, če je v dobrem zdravju, je eden izmed največjih dosežkov moderne družbe, hkrati pa pomeni soočanje z izzivi starajoče se družbe. Tudi Gorenjska se sooča s spreminjanjem starostne strukture prebivalstva. Družba postaja dolgoživa, kar pomeni, da se pričakovano trajanje življenja podaljšuje. Pričakuje se, da se bo ta trend v prihodnjih letih še okrepil. To pa od družbe terja zagotavljanje možnosti in priložnosti za kakovostno življenje vseh generacij in dostojno staranje, za kar pa so potrebne prilagoditve na številnih področjih.
Kot je bilo v uvodu predstavljeno, se tudi Gorenjska sooča s spreminjanjem starostne strukture prebivalstva. Delež otrok in mladostnikov v starostni skupini od 0 do 14 let se zmanjšuje, delež starejših od 65 let pa hitro narašča. Če je v letu 2000 delež prebivalcev, starih 65 in več let, znašal še 13,5 %, pa se je v letu 2016 povzpel že na 18,9 %. Ali drugače povedano, indeks staranja, ki kaže razmerje med starimi 65 in več let, in tistimi, ki so stari do 14 let, se je v tem obdobju povečal iz 79,1 na 119,3. V letu 2016 je bilo na Gorenjskem na 100 delovno sposobnih prebivalcev 53 starejših od 65 let, kar je več od slovenskega povprečja. Najhitreje se stara prav najstarejše prebivalstvo. Pričakuje se, da se bo ta trend v prihodnjih letih še okrepil. Podaljševanje pričakovane življenjske dobe, še posebej, če je v dobrem zdravju, je eden izmed največjih dosežkov moderne družbe, hkrati pa pomeni soočanje z izzivi starajoče se družbe.
V prvem delu srečanja, poimenovanem Dolgoživa družba, smo govorili o: zdravju gorenjskih starejših prebivalcev in ključnih poudarkih ankete Izzivi staranja, ki je potekala v letu 2016 med deležniki, ki imajo vpogled v življenje starejših, njihovo problematiko in potrebe; o vlogi lokalnih skupnosti na področju aktivnega in zdravega staranja s pogledom župana Škofje Loke; o medgeneracijskem povezovanju in sodelovanju ter se seznanili s projektom Večgeneracijskega centra Gorenjske, ki ga je predstavila direktorica Ljudske univerze Kranj; o spodbujanju starejše populacije k telesni aktivnosti. Osrednji prispevek tega sklopa, sprejeto Strategijo dolgožive družbe, pa je imel predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Strategija postavlja vsebinski okvir za izvedbo potrebnih sprememb na področju dolgožive družbe. Za uresničitev začrtanih usmeritev pa bo ključno zavedanje širše javnosti in posameznikov o pomenu predlaganih sprememb, soglasja ter zavezanosti družbenih deležnikov k njenemu uresničevanju.
Drugi del srečanja je bil namenjen področju dolgotrajne oskrbe. Kot je poudarila predstavnica Ministrstva za zdravje, ki je predstavila predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, bi morali dolgotrajno oskrbo prepoznati kot novo disciplino, v okviru katere naj bi se skrb za starejše premaknila iz formalnih institucij v domačo oz. skupnostno oskrbo. Cilj je postavitev integriranega sistema dolgotrajne oskrbe na ravni države, ki bo finančno vzdržen, dostopen, usmerjen na uporabnika. Posamezniku naj bi bilo omogočeno, da čim dlje ostane v domačem okolju. To je poudarila tudidirektorica Doma starejših občanov Kranj, ki je predstavila pomoč na domu in vrste pomoči pred vstopom v institucionalno varstvo, patronažna medicinska sestra pa je spregovorila o pristopu patronažne medicinske sestre k osebi s potrebo po dolgotrajni oskrbi. Aktivno vključevanje starejših k skrbi za druge starejše pa je bilo predstavljeno skozi projekt Starejši za starejše.
Zaključno sporočilo dogodka je, da je aktivno in zdravo staranje cilj, ki ga želimo in moramo doseči tudi na Gorenjskem. To pa od družbe terja zagotavljanje možnosti in priložnosti za kakovostno življenje vseh generacij, za kar pa bodo potrebne prilagoditve na številnih področjih, ter aktivna participacija slehernega posameznika.
Vabilo je dostopno na naslednji povezavi.
Program je dostopen na naslednji povezavi.
Gradiva: