Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije – v okviru programa “Dober tek, študent!” izvedel sistematično oceno ustreznosti ponudbe študentskih obrokov
Pregledali smo 142 obrokov iz 142 lokalov ponudnikov subvencionirane študentske prehrane. Gre za obroke, ki so jih v obdobju april – junij 2025 samostojno izbrali študenti inšpektorji iz aktualne ponudbe in jih podrobno popisali v okviru rednega nadzora. Obroke smo nato z uporabo vizualno-senzorične metode strokovno ocenili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, pri čemer smo prvič izvedli celostno večkriterijsko analizo, ki je vključevala tako ocene glede vrste in kakovosti uporabljenih živil, njihovih količinskih razmerij v obroku, kot tudi načine priprave hrane.
Rezultati kažejo, da je bila večina ocenjenih obrokov sicer prehransko sprejemljiva, vendar kar 28,2 % obrokov ne bi priporočali za vsakodnevno prehrano, le 10 % pa jih je bilo v celoti skladnih z merili zdravega obroka. Glede posameznih ocenjevanih komponent se sicer kažejo izboljšave glede na ocene iz preteklih let, vendar pa to istočasno kaže, da prenovljeni razpisni pogoji za izbor ponudnikov sami po sebi niso bili zadostno zagotovilo za bolj sprejemljivo prehransko kakovost vseh ponujenih obrokov.
Največ odstopanj smo zaznali pri sestavi obrokov, saj je bilo v njih v povprečju premalo zelenjave, kljub temu da je bila solata sicer obvezni hod in je bila prisotna pri veliki večini obrokov. Stročnice, katerih prisotnost nismo spremljali sistematično, so se pojavljale razmeroma redko in v majhni pestrosti. Skoraj polovico krožnika (48,8 %) so predstavljala škrobna živila, pogosto iz skupine enostavnih ogljikohidratnih živil. Redko so se v obrokih pojavile ribje jedi, saj so bile vključene le pri 8 % ocenjenih obrokov. To je lahko posledica prehranskih preferenc študentov, pa tudi razmeroma skromne ponudbe ribjih jedi pri gostinskih ponudnikih. Po drugi strani je spodbudno, da so bile mesne jedi v veliki meri pripravljene iz mesa v izvorni obliki, medtem ko je 10 % obrokov kljub prehranskim priporočilom vsebovalo jedi iz visoko predelanih mesnih izdelkov. Ponudba brezmesnih obrokov je bila razmeroma dobro dostopna (89 % lokalov je ponujalo možnost vegetarijanskega obroka, 50 % pa tudi veganskega), kar je bila ena od zahtev razpisa. Ostaja vprašanje prehranske ustreznosti nadomestkov mesa, saj jih nismo posebej preverjali. Spodbudno je, da je bila ponudba sadja in solate pri večini ponudnikov zagotovljena: le 8 % ponudnikov ni omogočalo dodatnega hoda sadja, 2 % pa solate, kar kaže na dobro izpolnjevanje razpisnih pogojev. Glede načinov priprave hrane je večina ponudnikov uporabljala sprejemljive postopke, vendar smo pri približno tretjini ocenjenih obrokov (31 %) zaznali eno ali celo dve klasično ocvrti komponenti v istem obroku, kar lahko pomembno poveča količino maščob v obroku. Prav tako je bila solnica na voljo pri več kot polovici ponudnikov, kar lahko spodbuja dodatno dosoljevanje že pripravljenih jedi. Kljub zahtevam v 11 % ni bila na voljo voda ali nesladkana pijača, v manjšem deležu pa je bila na voljo tudi sladka pijača.
Rezultati razkrivajo tudi razlike med posameznimi skupinami ponudnikov. Večji delež prehransko neustreznih obrokov smo zaznali pri ponudnikih »hitre prehrane« in v skupini ponudnikov, pri katerih je bilo zahtevano doplačilo študenta nižje ali ga sploh ni bilo. Pri teh obrokih smo pogosteje zaznali cvrtje, manj ugodna količinska razmerja med posameznimi sestavinami ter manj zelenjave. Nasprotno so višje ocene prehranske ustreznosti dosegali obroki iz kuhinj javnih zavodov (npr. dijaški domovi, bolnišnice, domovi za starejše), kjer priprava hrane praviloma temelji na organizirani prehranski dejavnosti in strokovnem načrtovanju jedilnikov. Doc. dr. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pojasnjuje, »Čeprav na podlagi raziskave ne moremo sklepati o vzročni povezanosti med višino doplačila, tipom ponudnika in prehransko kakovostjo obroka, ugotovljene razlike predstavljajo pomemben signal za nadaljnji razvoj sistema. Posebej pomembno je, da pri iskanju rešitev za izboljšanje prehranske kakovosti ne spregledamo cenovne dostopnosti. Kakovostnejši obroki morajo biti dosegljivi tudi študentom z omejenimi finančnimi možnostmi. Zato bi bilo smiselno proučiti tudi možnosti za modele subvencioniranja, ki bi dodatno spodbujali prehransko kakovostnejšo ponudbo, hkrati pa zagotavljali cenovno dostopnost obrokov tudi študentom z omejenimi finančnimi možnostmi«.
Subvencionirana študentska prehrana je eden od pomembnih ukrepov za izboljševanje socialne dostopnosti študija. Obseg njene uporabe potrjuje, da ima sistem pomembno mesto v vsakdanjem življenju študentov. Ob tem Lucija Sevšek, svetovalka za področje subvencionirane študentske prehrane pri Študentski organizaciji Slovenije še dodaja: »Samo v letu 2025 je bilo unovčenih več kot 4,4 milijona subvencij za prehrano. Zato je pomembno, da poleg cenovne dostopnosti namenjamo pozornost tudi kakovosti, raznovrstnosti in prehranski ustreznosti ponujenih obrokov. Nadzor, ki ga izvajajo komisije za prehrano, je pri tem pomemben tako z vidika spremljanja kakovosti in pestrosti ponudbe ter odkrivanja nepravilnosti kot tudi zagotavljanja, da sistem izpolnjuje svoj namen – študentom omogoča dostopno, zanesljivo in kakovostno prehrano. Naš cilj mora zato biti trajnostno vzdržen sistem, ki bo omogočal čim širši dostop do kakovostnih obrokov. Pri tem so ključni sodelovanje vseh deležnikov, redno spremljanje stanja in iskanje konkretnih možnosti za izboljšanje ponudbe«.
