Duševno zdravje ni povezano le z odsotnostjo duševnih težav, temveč tudi z dobrim počutjem, kakovostnimi medosebnimi odnosi in zmožnostjo uspešnega soočanja z življenjskimi izzivi. Pomemben del skrbi zanj je zato prepoznavanje dejavnikov, ki nam dajejo občutek varnosti, zadovoljstva in povezanosti.
V vsakdanjem življenju se srečujemo tako s prijetnimi kot z neprijetnimi izkušnjami. Pogosto pa hitreje opazimo tisto, kar gre narobe – napake, neuspehe in skrbi – medtem ko dosežke in trenutke zadovoljstva spregledamo ali jih jemljemo za samoumevne. To lahko vpliva na naš pogled na življenje, saj neprijetnim dogodkom pripisujemo večjo težo kot prijetnim. Zato je koristno, da zavestno prepoznavamo tudi tisto, kar prispeva k našemu dobremu počutju.
To ne pomeni, da prezremo težave ali zanikamo neprijetna čustva. Žalost, jeza, strah in razočaranje so normalen del človekovega doživljanja in nam lahko pomagajo prepoznati, kaj potrebujemo ali kaj moramo spremeniti. Celosten pogled na življenje pa nam omogoča, da prepoznamo tako izzive kot lastne sposobnosti in vire podpore.
S tem se ukvarja tudi pozitivna psihologija, področje psihologije, ki proučuje pozitivna čustva, osebno moč, kakovostne odnose in druge dejavnike, ki prispevajo k dobremu počutju posameznika in skupnosti. Pomaga nam razumeti, kako lahko ti dejavniki prispevajo k duševnemu blagostanju in kakovosti življenja.
Raziskave kažejo, da lahko čustva, kot so veselje, zanimanje, zadovoljstvo in ljubezen, razširijo našo pozornost in način delovanja ter povečajo pripravljenost za raziskovanje, učenje, ustvarjalnost in sodelovanje z drugimi. Ponavljajoče se pozitivne izkušnje lahko sčasoma prispevajo k razvoju osebnih in socialnih virov, na katere se lahko opremo pri soočanju z zahtevnejšimi življenjskimi situacijami.
Pri skrbi za duševno zdravje je zato koristno, da si ob koncu dneva vzamemo trenutek za razmislek: Kaj mi je danes uspelo? Kaj me je razveselilo? Ob kom sem se dobro počutil/-a? Na kaj sem lahko ponosen/-na? Kaj mi je pomagalo, ko mi ni bilo lahko? Takšna vprašanja nas spodbudijo, da opazimo tudi tiste vidike življenja, ki jim v vsakodnevnem hitenju pogosto ne namenimo dovolj pozornosti.
Majhni trenutki polepšajo dan
Viri dobrega počutja niso nujno veliki dosežki ali izjemni dogodki. Pogosto jih najdemo v majhnih, vsakodnevnih trenutkih: v mirnem jutru, mavrici na nebu, najljubši pesmi, prijaznem pogovoru, uspešno opravljenem delu, nasmehu neznanca ali sprehodu v naravi. Dragocen je tudi čas, ki ga namenimo skrbi zase in bližini z ljudmi, ki jim zaupamo. Prav takšni trenutki lahko v naš dan prinesejo občutek veselja, miru, povezanosti.
Tudi hvaležnost je eden od dejavnikov, ki lahko prispeva k boljšemu počutju. Ko se zavestno osredotočimo na ljudi, dogodke, okoliščine, za katere smo hvaležni, lažje prepoznamo, kaj nam v življenju daje oporo.
Odnosi so pomemben vir podpore
Kakovostni odnosi so pomemben varovalni dejavnik na področju duševnega zdravja. Z zahtevnimi življenjskimi situacijami se lažje soočamo, kadar imamo nekoga, ki nas posluša in s katerim lahko delimo svoje skrbi. Že zavedanje, da se lahko na nekoga obrnemo, lahko prispeva k občutku varnosti in povezanosti.
Tudi regijski podatki za Gorenjsko iz raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog 2024 kažejo na pomen socialne podpore. 47% vprašanih navaja, da se lahko ob resnem problemu zanesejo na eno ali dve osebi, 37% pa na tri do pet oseb.
Tudi pri iskanju pomoči v stiski se pogosto najprej obrnemo na ljudi, ki so nam blizu. Po podatkih raziskave bi pomoč pri družinskih članih poiskalo 61 %, pri prijateljih pa 53% vprašanih. Pri izrazitejših ali dolgotrajnejših stiskah pa je pomembno, da pravočasno poiščemo tudi ustrezno strokovno pomoč.
Podatki o vsakodnevnem počutju kažejo, da 56% vprašanih večino časa ali ves čas občuti sproščenost in umirjenost, 49% pa v enaki meri občuti srečo. Načine za sproščanje pogosto najde 39 % vprašanih.
Rezultati osvetljujejo nekatere pozitivne vidike duševnega blagostanja v regiji. To ne pomeni, da se ljudje ne srečujejo s težavami, temveč kažejo, da je smiselno prepoznati tudi vire, ki prispevajo k dobremu počutju in iskati načine, kako jih lahko ohranjamo ter krepimo.
Duševno zdravje gradimo vsak dan
Skrb za duševno zdravje se odraža v odnosu do sebe in drugih ter v naših vsakodnevnih odločitvah. Pomembno je, da prepoznamo svoje potrebe, se soočamo z življenjskimi izzivi in poiščemo podporo, kadar jo potrebujemo. S tem postopoma ustvarjamo pogoje za ohranjanje življenjskega ravnovesja in večje duševno blagostanje.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
