Vsaka aerobna telesna dejavnost, tudi hoja, ima mnoge koristi za telesno zdravje, poleg tega pa pozitivno prispeva tudi k duševnemu zdravju – raziskave namreč kažejo, da redna telesna dejavnost znižuje raven stresa, izboljšuje kakovost spanja ter zmanjšuje tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj.
Pri hoji igra pomembno vlogo tudi naše okolje – hojo lahko spodbuja ali pa jo omejuje.
IPoP – Inštitut za politike prostora – neprofitna nevladna, svetovalna in raziskovalna organizacija, ki skupnosti vsestransko podpira pri trajnostnem urejanju prostora.Pri svojem delu izpostavlja koristi hoje za zdravje in dobro počutje ter jo obravnava kot vrsto telesne dejavnosti in aktivne mobilnosti. “Pri tem izhajamo iz dejstva, da je hoja po vsakdanjih opravkih, v šolo, službo, trgovino ali knjižnico, lahko praktična priložnost za to, da naredimo nekaj za krepitev zdravja in dobrega počutja. Telesna dejavnost deluje preventivno in kurativno, varuje nas pred razvojem bolezni in vpliva na potek in iztek bolezni,” izpostavlja dr. Maja Simoneti, krajinska arhitektka in urbanistka, ki je vodja projektov in raziskovalka na inštitutu
IPoP se s hojo ukvarja v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto, ki ga izvaja s podporo Ministrstva za zdravje kot del programa Dober tek Slovenija. “V preteklih letih smo se naučili, da promocija in uveljavljanje hoje kot temeljne in daleč najbolj razširjene vrste gibanja in prometne prakse zahteva posebno pozornost. Hojo namreč zaradi njene vsakdanjosti, vseprisotnosti in nezahtevnosti, tako z vidika opreme kot infrastrukture, močno podcenjujemo. Zadnje čase je sicer na tem področju opazen napredek, saj tudi v Sloveniji začenjamo hojo obravnavati zares celovito, kot koristno telesno dejavnost, prometno prakso in merilo kakovosti bivanja,” še poudarja dr. Maja Simoneti.
IPoP pri tem v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto skupaj s CIPRO Slovenija,društvom za varstvo Alp, že vrsto let na različne načine spodbuja aktivno hojo otrok v šolo ter sočasno uveljavlja skupnostni pristop in specifične metode načrtovanja hodljivega ali hoji prijaznega okolja. “Pravkar s pomočjo platforme Kako hodimo v šolo? vabimo vse slovenske šole k preverjanju načina hoje v šolo, in sicer na način, da na določen dan učitelji vse otroke v šoli vprašajo, kako so prišli v šolo ter kako bi si želeli potovati v šolo. Z odgovori smo v preteklosti ugotovili, da je število otrok, ki bi si želeli hoditi peš ali kolesariti v šolo, veliko večje, kot realno število že tako potujočih otrok. S temi informacijami postanejo pogovori o razmerah na šolskih poteh stvarnejši in sproži se lahko proces, ki urejanje prometa in prostora prilagodi potrebam otrok, pešcev in kolesarjev,” zaključi dr. Maja Simoneti.
Cilj platforme Kako hodimo v šolo? in poizvedovanje glede izkušenj in želj neposredno pri učencih se lepo poveže tudi s temo letošnjega Svetovnega dneva duševnega zdravja, ki kot rdečo nit izpostavlja osebno zgodbo. Slogan: “Deli izkušnjo. Prisluhni zgodbi. Naredimo spremembo. ” poudarja, da se prave spremembe na področju duševnega zdravja začnejo prav z zgodbami ljudi, ki so se sami soočili s težavami v duševnem zdravju. S tem, ko jim prisluhnemo in ponudimo varen prostor, da podelijo svoje izkušnje, jim omogočimo, da tudi oni začnejo soustvarjati spremembe. In to deljenje izkušenj se lahko zgodi tudi med hojo. Skupna hoja – z družino, prijatelji, sodelavci – namreč ustvarja priložnost za pogovor, izmenjavo misli in medsebojno podporo.
V sklopu Svetovnega dneva hoje, ki se bo odvijal 4. oktobra, bo po celem svetu potekala štafeta gibanja. Cilj štafete je, da si vsi sodelujoči pri obeležitvi med seboj podajajo simbolično štafetno palico, katere namen je poudariti, kakšno moč ima telesna dejavnost pri gradnji bolj zdravih, vključujočih in povezanih skupnosti. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z nekaterimi centri za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojnimi centri letos prvič pristopa k tej obeležitvi. Po celi Sloveniji se bodo izvajale različne aktivnosti, ki bodo temeljile na telesni dejavnosti in njenem vplivu na telesno in duševno zdravje. Po zaključku obeležitve bo NIJZ opravil tudi pilotno evalvacijo dogodkov.
Za pomoč in podporo pri krepitvi telesnega in duševnega zdravja, je v zdravstvenih domovih v centrih za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojnih centrih na razpolago celovit program integrirane preventive kroničnih bolezni Skupaj za zdravje. Namenjen je izboljšanju zdravja in kakovosti življenja prebivalcev Slovenije.
Hoja je preprost in dostopen način, s katerim lahko vsak dan naredimo nekaj za svoje telesno in duševno zdravje, hkrati pa z njo soustvarjamo bolj povezane skupnosti in prijaznejše okolje. Naj bo zato štafetna palica letošnjega Svetovnega dneva hoje simbol spodbude, da vsak od nas naredi korak naprej – zase, za svoje zdravje in za skupnost.