Dobra organizacija dela prispeva k zmanjševanju bolniških odsotnosti

Bolniška odsotnost oziroma absentizem predstavlja pomemben izziv tako za delavce kot za delodajalce. Poleg neposrednih stroškov odsotnosti prinaša tudi zmanjšano produktivnost, večjo obremenitev prisotnih sodelavcev, oteženo organizacijo dela, lahko pa tudi zamude pri izvedbi delovnih procesov. Če odsotnosti postanejo pogoste ali dolgotrajne, lahko ustvarijo začaran krog – preostali delavci prevzemajo dodatne naloge, njihova obremenitev narašča, s tem pa se povečuje tudi tveganje za nove zdravstvene težave in nadaljnje bolniške odsotnosti. Zato obvladovanje bolniških odsotnosti ni povezano zgolj z zmanjševanjem absentizma, temveč predvsem z ustvarjanjem delovnega okolja, ki spodbuja zdravje, dobro počutje in dolgoročno delovno zmožnost delavcev.

Bolniška odsotnost je upravičena in potrebna, kadar zdravstveno stanje delavca zahteva zdravljenje in okrevanje. Na njeno pogostost in trajanje vplivajo številni zdravstveni, socialni, demografski in delovni dejavniki. Cilj preventivnega delovanja zato ni zmanjševanje upravičenih odsotnosti za vsako ceno, temveč preprečevanje in obvladovanje tveganj za zdravje v delovnem okolju.

Po podatkih NIJZ se je v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 povečala večina kazalnikov bolniške odsotnosti: v povprečju je bilo več primerov bolniške odsotnosti in izgubljenih več koledarskih dni, delavci so bili bolniško odsotni večkrat, posamezna odsotnost pa je trajala krajše kot leto prej. Med vodilnimi vzroki bolniške odsotnosti so bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, poškodbe in zastrupitve zunaj dela, nalezljive bolezni, težave v povezavi z duševnim zdravjem ter rakava obolenja.

Podatki ne kažejo le obsega izziva, temveč osvetljujejo tudi področja, na katerih lahko pravočasna preventiva, ustrezna organizacija dela in podpora delavcem prispevajo k izboljšavam.

Vir: NIJZ, Prva objava: Bolniška odsotnost v letu 2025

Delovno okolje pomembno vpliva na zdravje

Kakovost delovnega okolja pomembno vpliva tako na telesno kot tudi na duševno zdravje delavcev. Slabo organizirano delo, nejasna pričakovanja, pomanjkanje podpore, kronična časovna stiska in dolgotrajna preobremenjenost povečujejo tveganje za razvoj kroničnega stresa, mišično-skeletnih obolenj, izgorelosti ter drugih zdravstvenih težav, ki lahko vodijo v bolniško odsotnost.

Nasprotno pa organizacije, ki vlagajo v dobro organizacijo dela, odprto komunikacijo, medsebojno podporo in ravnovesje med delom ter zasebnim življenjem, lahko prispevajo k manjši bolniški odsotnosti, večji zavzetosti delavcev ter boljši organizacijski učinkovitosti.

Načrtovanje odsotnosti in dobra organizacija dela kot pomemben preventivni ukrep

Pravočasno načrtovanje dopustov in drugih predvidenih odsotnosti je pomemben dejavnik preprečevanja preobremenjenosti in lahko s tem prispeva k zmanjševanju tveganja za nadaljnje zdravstvene težave in bolniške odsotnosti. Kadar so odsotnosti ustrezno usklajene in organizirane, se zmanjša tveganje, da bi posamezni delavci prevzemali nesorazmerne delovne obremenitve.

Delodajalci, ki delavce spodbujajo k pravočasnemu načrtovanju dopustov, urejajo nadomeščanja in poskrbijo za ustrezno razporeditev dela, lahko pomembno prispevajo k zmanjševanju stresa in ohranjanju zdravja delavcev. Takšno načrtovanje povečuje tudi občutek predvidljivosti in varnosti v delovnem okolju. Pomembno je, da vodstvo spremlja delovne obremenitve delavcev, prepoznava zgodnje znake preobremenjenosti ter pravočasno ukrepa. Redni pogovori, jasno določene prednostne naloge, ustrezna razporeditev nalog in možnost prilagoditve dela lahko pomembno prispevajo k zmanjševanju tveganja za izgorelost, duševne stiske in druge zdravstvene težave.

V poletnih mesecih je smiselno tudi prilagoditi delovni proces – na primer z uvedbo gibljivega delovnega časa, ki omogoča zgodnejši začetek in zaključek delovnika, zagotavljanjem ustreznih pogojev za delo v vročini in dostopa do pitne vode ter spodbujanjem zadostnega vnosa tekočin. Takšni ukrepi so razmeroma preprosti, vendar lahko pomembno prispevajo k počutju in ohranjanju delovne zmožnosti delavcev.

Poletje kot priložnost za dobro organizacijo dela

Poletni čas je lahko odlična priložnost za pregled in uvajanje ukrepov, ki lahko dolgoročno prispevajo k zmanjševanju bolniških odsotnosti. Mednje sodijo pravočasno načrtovanje dopustov, učinkovito nadomeščanje odsotnih sodelavcev, prilagajanje dela vremenskim razmeram, krepitev medsebojnega sodelovanja ter spodbujanje kulture, v kateri sta zdravje in dobro počutje delavcev prepoznana kot pomembni vrednoti organizacije.

K zmanjševanju bolniških odsotnosti ne prispeva zgolj en sam ukrep, temveč premišljen in sistematičen pristop k organizaciji dela. Organizacije, ki vlagajo v preventivo, podporo delavcem in zdravo delovno okolje, ne prispevajo le k boljšemu zdravju svojih delavcev, temveč tudi k večji produktivnosti, večji stabilnosti delovnih procesov in dolgoročni uspešnosti organizacije.

Projekt Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu (CP VZD), ki ga Nacionalni inštitut za javno zdravje izvaja skupaj s partnerjem UKC Ljubljana – Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa, krepi celosten pristop k prepoznavanju in obvladovanju tveganj v delovnem okolju. Med pomembna področja sodijo tudi organizacija dela, psihosocialna tveganja ter razvoj preventivnih rešitev, ki izhajajo iz potreb delovnih okolij.

Več informacij na naslednji povezavi.