Prva objava: Bolniška odsotnost v letu 2025

Začasna odsotnost z dela iz zdravstveno upravičenih razlogov je eden od pomembnih kazalnikov zdravstvenega stanja delovno aktivnih prebivalcev.

Vodilni vzroki bolniških odsotnosti so predvsem bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, poškodbe in zastrupitve izven dela, nalezljive bolezni in težave v povezavi z duševnim zdravjem ter rakava obolenja.

Ženske so bile upravičeno odsotne z dela približno dvakrat pogosteje kot moški, hkrati pa je posamezna odsotnost pri moških v povprečju trajala skoraj štiri dni dlje kot pri ženskah.

Pri mlajših zaposlenih so vodilni vzroki bolniške odsotnosti poškodbe in zastrupitve izven dela ter nalezljive bolezni, pri starejših zaposlenih pa prevladujejo bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva ter rakava obolenja. Povprečna dolžina posamezne bolniške odsotnosti narašča z višanjem starosti zaposlenih, medtem ko se pogostost koriščenja bolniške odsotnosti z višanjem starosti zaposlenih znižuje.

Bolniške odsotnosti nad 42 dni so bile pri ženskah pogostejše kot pri moških. Posamezna bolniška odsotnost nad 42 dni pa je pri moških v povprečju trajala skoraj 6 dni dlje kot pri ženskah.

Opis zbirke podatkov ali raziskave

Namen zbirke je spremljanje in analiziranje vzrokov in drugih značilnosti začasne odsotnosti z dela. Vir podatkov je Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela, BOL, ki ima zakonsko podlago v Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, NIJZ 3. Elektronsko Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL) služi kot potrdilo plačniku za nadomestilo osebnega dohodka. Istočasno se zbirajo podatki tudi za statistične raziskave, ki se v predpisani obliki zapišejo v digitalni zapis .

Začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov se v enakem pomenu opisuje tudi z izrazi absentizem, zdravstveni absentizem, bolniški stalež, bolniška odsotnost.

• Primer bolniške odsotnosti z dela je zaključena neprekinjena bolniška odsotnost v opazovanem letu za eno diagnozo, ne glede, kdaj se je bolniška odsotnost začela.
• Primer dolgotrajne bolniške odsotnosti z dela nad 42 dni je neprekinjena bolniška odsotnost za eno diagnozo v trajanju 43 dni ali več, zaključena v opazovanem letu, ne glede na to, kdaj se je bolniška odsotnost začela.
• Primer dolgotrajne bolniške odsotnosti z dela nad 356 dni je neprekinjena bolniška odsotnost za eno diagnozo v trajanju 366 dni ali več, zaključena v opazovanem letu, ne glede na to, kdaj se je bolniška odsotnost začela.
• Število izgubljenih koledarskih dni vključuje vse dnevne odsotnosti z dela za eno zaključeno diagnozo v opazovanem obdobju.
• Odstotek bolniškega staleža (%BS) je odstotek izgubljenih koledarskih dni v opazovanem letu na enega zaposlenega na leto.
• Indeks onesposabljanja (IO) je število izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega na leto.
• Indeks frekvence (IF) je število primerov odsotnosti z dela zaradi bolniške odsotnosti na 100 zaposlenih v enem letu.
• Resnost (R) je povprečno trajanje ene odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali drugega zdravstvenega vzroka.

Opomba: Vsi izračuni, objavljeni na NIJZ podatkovnem portalu se nanašajo na polni delovni čas.

Podrobnejši podatki o bolniški odsotnosti zaposlenih prebivalcev v Sloveniji so objavljeni na NIJZ Podatkovnem portalu (Zdravstveno stanje – Bolniški stalež).

Pravna podlaga za zbiranje podatkov:

• Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva
• Zakon o državni statistiki ZDSta
• Uredba (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in sveta

Uporabne povezave:

• Podrobnejša metodološka pojasnila
• NIJZ Podatkovni portal
• Zdravje v občini
• Zdravstveni statistični letopis Slovenije