Kroženje virusa je pogojeno z aktivnostjo komarjev; v zmernem klimatskem pasu se pojavlja od pomladi do jeseni. V Sloveniji naravne danosti omogočajo obstoj prenašalca-komarja.
Povzročitelj
USUV so odkrili v Južni Afriki leta 1959. Uvrstili so ga v rod Flavivirusov, družino Flaviviridae. Soroden je virusoma Zahodnega Nila in japonskega encefalitisa. V Evropi je bil prvič potrjen pri poginulih pticah v Italiji leta 1996. Povzročil je več izbruhov bolezni in poginov med pticami (predvsem kosi) v Evropi, in sicer v letih 2001/2002 v Avstriji, 2005 na Madžarskem, 2006 v Italiji, Švici in Španiji, 2011 v Nemčiji in Republiki Češki, 2012 v Belgiji, 2015 v Franciji, 2016 na Nizozemskem, Belgiji, Franciji in Nemčiji, 2017 v Avstriji in 2018 v Nemčiji. V letu 2018 smo virus potrdili pri poginulih pticah (kosih) tudi v Sloveniji.
V Afriki so poročali o le 2 primerih vročinske bolezni zaradi USUV. V Evropi so prvi primer bolezni zaradi okužbe z USV, ki je vključevala prizadetost osrednjega živčevja, zabeležili leta 2009 v Italiji. Sledili so maloštevilni primeri te oblike bolezni v Italiji, na Hrvaškem in v Franciji. V redkih primerih so okužbo potrdili tudi pri zdravih krvodajalcih.
Inkubacijska doba
Najverjetneje je čas od okužbe do pojava bolezni od 3 do 14 dni po okužbi, podobno kot pri virusu Zahodnega Nila.
Način prenosa
USUV se prenaša na človeka večinoma preko pika okuženega komarja (predvsem komarji rodu Culex). Komarji se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar bolezni. Stik s pticami ne predstavlja tveganja za prenos virusa. Drugi načini prenosa so redki in vključujejo prenos med ljudmi preko transfuzije krvi in komponent ter darovanih organov, kar je možno, vendar izjemno redko. Pri ljudeh in drugih sesalcih na katere se lahko USUV prenese (npr. konji) je količina USUV v krvi prenizka, da bi bili učinkovit vir okužbe komarjem in da bi lahko vzdrževali nadaljnji prenos bolezni po tej poti.
Dovzetnost za okužbo
Vse osebe, ki še niso bile okužene z USUV, so dovzetne za bolezen. Potrjeni primeri bolezni pri človeku so bili v večini starejši od 50 let, so imeli okrnjeno imunost ali kronično bolezen.
Simptomi in znaki bolezni
Po vbodu okuženega komarja večina ljudi najverjetneje ne zboli, okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov. Le manjši del ima kratkotrajno vročinsko bolezen s simptomi, kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj, bolečine po mišicah in sklepih . Redko se razvije težja obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.
Zdravljenje
Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljena in se spontano razrešijo. Hude oblike bolezni ponavadi zahtevajo sprejem v bolnišnico. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje je simptomatsko t.j. z dajanjem zdravil, ki lajšajo simptome bolezni in podporno – dajanje zdravil, ki podprejo obolele organske sisteme.
Preprečevanje okužbe
Najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju je preprečevanje pikov komarjev.
Z upoštevanjem sledečih ukrepov lahko zmanjšujemo tveganje za okužbo:
- nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa,
- izogibamo se zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja (zjutraj in pozno popoldan),
- uporabljamo sredstva (repelenti) za zaščito proti komarjem. Dosledno sledimo navodilom proizvajalca za učinkovito in varno rabo,
- preprečujemo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem,
- poskrbimo za okolico in odstranimo pogoje za razmnoževanje komarjev (zastala voda v vazah, podstavkih za rože, zamašeni žlebovi…).
Najvarneje je, da se poginulih ptic ne dotikamo. Ptice, ki jih opazimo poginule na vrtovih, dvoriščih, v bližini bivališč, na balkonih, terasah, odstranimo na varen način. Na roko si nadenemo plastično ali gumijasto rokavico in poginulo ptico odložimo v plastično vrečko, ki jo skupaj z rokavico odvržemo med splošne odpadke. Če nimamo na voljo primernih rokavic, ki jih bomo po uporabi odvrgli, si na roko nataknemo plastično vrečko, poberemo ptico in jo odvržemo v smeti skupaj s plastično vrečko. Roke si skrbno umijemo z milom in toplo vodo.
Cepiva, ki bi preprečilo okužbo z USUV, ni.