Nalezljive bolezni od A do Ž

Impetigo

Nalezljive bolezni od A do Ž

Impetigo imenujemo gnojno okužbo vrhnjega sloja kože. Impetigo povzročajo stafilokoki (Staphylococcus aureus) in/ali streptokoki (beta-hemolitični streptokok skupine A, Streptococcus pyogenes). Impetigo prepoznamo po pojavu mehurčkov in krast na koži, ki se lahko razširijo na različne dele telesa in na ljudi, s katerimi je oboleli v bližnjem, tesnejšem stiku.

Zadnje posodobljeno: 02.08.2024
Objavljeno: 24.07.2015

Povzročitelj

Stafilokoki in streptokoki povzročajo poleg impetiga infekcije različnih tkiv in organov. Bakterija Staphylococcus aureus povzroča okužbe kože, podkožja (vnetje ob lasnih mešičkih, kožni ognojek – karbunkel in forunkel,  vnetja ran itd.), v resnejših primerih tudi okužbe notranjih organov (npr. vnetje srčnih zaklopk) in sepso. Bakterija Streptococcus pyogenes je povzročiteljica gnojne angine, škrlatinke, šena in zelo redko težje, sistemske okužbe. Bakterije najprej poselijo kožo, nato pa vstopijo skozi drobne razpoke ali ranice na površini kože. Na mestu vstopa se razvije omejena gnojna okužba kože, ki je značilna za impetigo.

Pojav bolezni

Bolezen se pogosteje pojavlja v vročih in vlažnih krajih. Spremembe nastanejo na mestih predhodno poškodovane kože (npr. na mestih pikov žuželk, prask, manjših ran, odrgnin ipd.).

Pogostost bolezni

Impetigo je predvsem bolezen otrok in je najpogostejša okužba kože pri otrocih v predšolskem obdobju. Redko se pojavi pri otrocih, mlajših od dveh let.

Prenos okužbe

Do okužbe običajno pride zaradi neposrednega stika z bolnikom ali posredno s prenosom preko okuženih predmetov na poškodovano kožo.

Inkubacija

Inkubacijska doba (t.j. doba od okužbe do razvoja bolezenskih znakov) traja 7-10 dni.

Kužnost

Kužnost upade po približno 24 urah po začetku sistemskega antibiotičnega zdravljenja. Če impetiga ne zdravimo z antibiotiki, se kužnost lahko podaljša na 10-21 dni. Prisotnost  nezdravljenih, gnojnih sprememb pa kužnost podaljša celo na tedne ali mesece.

Klinična slika

Bakterije naselijo normalno kožo že 1-2 tedna pred pojavom sprememb na koži. Na koži se najprej pojavijo papule (tako imenujemo bunčice oz. kroglaste izboklinice nad ravnjo kože), iz katerih nastanejo mehurčki, ki so delno zagnojeni. Kasneje nastanejo debele kraste medene barve, ki lahko ostanejo več tednov. Spremembe se širijo z enega mesta kože na drugega, redko srbijo ali bolijo. Pri večini bolnikov so povečane bezgavke, ki so najbližje kožnim spremembam. Večina bolnikov z impetigom nima vročine, glavobola ali splošnega slabega počutja.

Zapleti

Zapleti so redki, vendar možni. Redek zaplet je vnetje ledvičnih čašic (akutni postreptokokni glomerulonefritis), ki se pojavi 18-21 dni po okužbi in običajno prizadene otroke, stare 3-7 let. Praviloma vnetje ledvičnih čašic mine brez posledic.

Diagnoza

Diagnozo postavimo na osnovi značilnih kožnih sprememb. Običajno mikrobiološke preiskave niso potrebne, izjemoma odvzamemo bris kožnih sprememb za poskus osamitve bakterij.

Zdravljenje

Nezapleten impetigo zdravimo tako, da čistimo spremembe na koži in odstranjujemo kraste z uporabo obkladkov s fiziološko raztopino. Pri nezapletenemu impetigu lahko uporabimo še antibiotično mazilo (mupirocin). Antibiotično mazilo se na spremenjene dele kože nanese 3-krat dnevno, 7 dni. Pri bolnikih, pri katerih se je impetigo zelo razširil ali je prišlo do zapleta, je potrebno zdravljenje z antibiotiki v obliki tablet. Antibiotično zdravljenje je pomembno, da se prepreči možni kasnejši zaplet (vnetje ledvičnih čašic) in da preprečimo širjenje v ožjih skupnostih (vrtci, šole, družine).

Preprečevanje

Preprečevanje širjenja bakterij, ki povzročajo impetigo, temelji na skrbni osebni higieni. Otroci z nezdravljenim impetigom ne smejo v vrtec ali šolo. V kolektiv se lahko vrnejo, ko se spremembe na koži zasušijo. V kolektiv se otrok z impetigom vrne lahko 48 ur po uvedbi sistemskega antibiotičnega zdravljenja, saj ni več kužen, kljub temu, da spremembe na koži še niso zasušene. Svetujemo, da so kožne spremembe pokrite.


Literatura:

Lotrič-Furlan S. Okužbe kože in mehkih tkiv. In: Tomažič J, Strle F, eds. Infekcijske bolezni. Ljubljana: Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo; 2014/2015. p. 151-82.

Van Beneden C. Streptococcal diseases. In: Heyman DL, ed. Control of Communicable Diseases Manual. 20th ed. Washington: American Public Health Association; 2015. p. 581-92.

Centers for Disease Control and Prevention. Group A Streptococcal (GAS) Disease. Dosegljivo 24.7.2015 s spletne strani:  http://www.cdc.gov/groupastrep/index.html

Za dobro javno zdravje
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa

Podrobno
Območna enota Kranj

Gorenjska v znamenju duševnega zdravja 2024

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje prijavljenih virusnih črevesnih bolezni

Podrobno