KomTob (V3-2554)

doc. dr. Mitja Vrdelja, vodja projekta

Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/23442

Opis projekta

Projekt bo skozi pregled literature, analizo primerov dobrih praks, izvedbo raziskave in pripravo ciljno usmerjenega komunikacijskega načrta prispeval k oblikovanju učinkovitih pristopov za ozaveščanje in zmanjševanje uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, zlasti med mladimi. Poseben poudarek bo namenjen razumevanju informacijskega vedênja različnih ciljnih skupin. Da bi lahko načrtovali učinkovite komunikacijske kampanje, ki ciljno naslavljajo posamezne družbene podskupine, je namreč pomembno proučiti in raziskati, kako posamezniki pridobivajo informacije v povezavi s tobačnimi izdelkov. Zato se bomo pri raziskovanju tega področja oprli na modele vedênj, povezanih z iskanjem informacij (angl. Information Seeking Behaviour). V sodobnem digitalnem svetu, kjer je količina razpoložljivih informacij vse večja, ti modeli ostajajo relevantni in nam pomagajo razumeti, kako ljudje pristopajo k reševanju svojih informacijskih potreb. Modeli vedênj, povezanih z iskanjem informacij, so v tujini že aplicirani tudi na teme preprečevanja širjenja tobačnih izdelkov, v Sloveniji pa na tem področju nimamo dovolj podatkov. Te ugotovitve ključne bodo ključne tudi za pripravo komunikacijskih aktivnosti, prilagojenih ciljnim javnostim in digitalnemu slovenskemu okolju.

Ozadje

Slovenija si je v Strategiji za področje nadzora nad tobakom 2022–2030 zastavila cilj, da do leta 2040 postane država brez tobaka, kar vključuje tudi zmanjšanje uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov (npr. elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki, nikotinske vrečke) pod pet odstotkov med prebivalci, starimi 15 let in več. Vendar trenutni trendi, zlasti med mladimi, kažejo na porast uporabe teh izdelkov, kar ogroža doseganje ciljev strategije. Raziskave opozarjajo na pomemben vpliv digitalnega okolja, kjer so mladi in tudi ostali prebivalci izpostavljeni intenzivni promociji in zavajajočim informacijam, kar pomembno vpliva na njihovo zaznavanje tveganj in vedenjske vzorce.

Medtem ko raziskave opozarjajo na pomemben vpliv digitalnega okolja, kjer so mladi in tudi ostali prebivalci izpostavljeni intenzivni promociji in zavajajočim informacijam, kar pomembno vpliva na njihovo zaznavanje tveganj in vedenjske vzorce, v slovenskem prostoru primanjkuje podatkov o informacijskem vedênju posameznikov, zaupanju v različne vire informacij ter o vplivu teh virov na stališča in odločitve glede uporabe tobačnih in nikotinskih izdelkov. Glede na to, da živimo v svetu informacijskega presežka, kjer smo kot posamezniki vsak dan soočeni z ogromno količino informacij – tako točnih kot napačnih, zavajajočih, izmišljenih – se je posameznikom zelo težko orientirati v tem kompleksnem informacijskem ekosistemu, hkrati pa je težko komunicirati s temi posamezniki in tekmovati za njihovo pozornost, da bi dosegli vidnost sporočil, kaj šele vplivali na spremembo ozaveščenosti, mnenj, odnosa ali celo vedenja. Da bi to lahko naredili, potrebujemo podatke o tem, kako pridobivajo informacije.

Namen projekta

Projekt bo skozi pregled literature, analizo primerov dobrih praks, izvedbo raziskave in pripravo ciljno usmerjenega komunikacijskega načrta prispeval k oblikovanju učinkovitih pristopov za ozaveščanje in zmanjševanje uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, zlasti med mladimi. Poseben poudarek bo namenjen razumevanju informacijskega vedênja različnih ciljnih skupin ter razvoju komunikacijskih strategij, prilagojenih slovenskemu družbenemu in digitalnemu kontekstu. Z vsem tem želimo zagotoviti z dokazi podprto in slovenski situaciji prilagojeno ukrepanje za preprečevanje in zmanjševanje uporabe tobačnih, povezanih in nikotinskih izdelkov ter posledične obolevnosti, umrljivosti in stroškov.

Cilji projekta

Cilj projekta je z izvedbo projektnih aktivnosti ter izsledki, rezultati in gradivi prispevati k zmanjševanju uporabe novih tobačnih izdelkov.

Faze projekta in njihova realizacija

Program dela projekta je razdeljen na pet medsebojno povezanih delovnih svežnjev (DS):

• DS1: Vodenje projekta.
• DS2: Pregled virov o učinkovitih komunikacijskih pristopih za preprečevanje in zmanjševanje uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov.
• DS3: Raziskovanje pridobivanja informacij in zaupanja različnim virom informacij glede preprečevanja in zmanjševanja uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov v Sloveniji.
• DS4: Priprava komunikacijskega načrta.
• DS5: Diseminacija.

Dodana vrednost

V okviru projekta bomo z raziskavo zbrali pomembne podatke, mnogi med njimi bodo prvič osvetlili posamezne teme na področju uporabe tobačnih, povezanih in nikotinskih izdelkov v Sloveniji. S projektom želimo spodbuditi tudi sprejem naprednih ukrepov, z dokazi podprtih in slovenski situaciji prilagojenih, za preprečevanje in zmanjševanje uporabe tobačnih, povezanih in nikotinskih izdelkov ter posledične obolevnosti, umrljivosti in stroškov. Z vsemi omenjenimi izsledki in predlogi, pripravljenimi v okviru projekta, bomo seznanili stroko javnega zdravja in druge relevantne stroke ter deležnike (npr. nevladne organizacije, predstavnike šolskega sektorja ipd.).

Pričakovani rezultati in gradiva

V okviru projekta bomo uporabili različne metode dela, ki bodo vodile v pripravo različnih gradiv: pregled najnovejše dostopne literature glede učinkovitih komunikacijskih pristopov za obdobje 2015–2025, zbiranje primerov dobrih praks iz drugih držav in analiza virov komunikacijskih pristopov/strategij za preprečevanje in zmanjševanje uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov skozi segmentacijo različnih ciljnih skupin, pregled in analiza dostopnih raziskav in modelov glede iskanja informacij v povezavi s tobačnimi in nikotinskimi izdelki, zasnova raziskave in priprava merskega inštrumenta, izvedba panelne raziskave z reprezentativnim vzorcem, ki omogoča segmentacijo javnosti, analiza stanja glede vedenj v povezavi z iskanjem informacij skozi prizmo različnih (pod)skupin, izdelava komunikacijskega načrta, priprava in izvedba pilotnih komunikacijskih aktivnosti (komuniciranje z novinarji, spletno komuniciranje, digitalne kampanje).

Rezultati projekta bodo objavljeni v znanstvenih in strokovnih revijah in na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje, predstavljeni na različnih kongresih, simpozijih in drugih dogodkih v Sloveniji, namenjenih strokovnjakom na področju javnega zdravja in zdravstvenim delavcem ter tudi medijem. Zato bo ugotovitve projekta znanstveno zanimive, prispevale bodo z novemu znanju na področju iskanja informacij in vpliva na vedenje glede novih tobačnih izdelkov, kar bo zanimivo ne samo za slovenski znanstveni prostor, ampak tudi širše. Prav tako bodo ugotovitve zanimive za stroko javnega zdravja in zdravstvenega komuniciranja, saj bo prispeval novo znanje glede komuniciranja tobačnih izdelkov in tudi glede komuniciranja v javnem zdravju nasploh.

Na podlagi analize podatkov bo pripravljen praktično uporaben komunikacijski načrt, ki bo vključeval segmentacijo ciljnih skupin, ključna sporočila, priporočene kanale in obliko komunikacije ter časovno zaporedje izvajanja. Tak načrt bo omogočal lažji prenos v prakso in bo dostopen pristojnim institucijam, nevladnim organizacijam in drugim akterjem na področju javnega zdravja.

S pomočjo izdelkov projekta, to so komunikacijska orodja, gradiva in posnetki izobraževanj, bomo vzpostavili kontakt z uporabniki tudi še po zaključku projekta, saj bomo omenjene izdelke tudi po zaključku projekta še dlje časa diseminirali in uporabljali v različnih ciljnih skupinah ter jih po potrebi tudi posodabljali.

Trajanje projekta: 1. 9. 2025–31. 8. 2028

Nosilna organizacija:  Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Projektni partnerji: /

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ)