Konec septembra so bili objavljeni rezultati raziskave OSH Pulse, ki je bila spomladi letos izvedena v okviru EU-OSHE v državah EU. Raziskava med drugim podaja najnovejše podatke o duševnem zdravju na delovnem mestu, npr. o obvladovanju psihosocialnih tveganj pri delu, stigmi duševnih težav in ukrepih, ki so na voljo zaposlenim za zmanjševanje stresa pri delu. Pregled teh rezultatov kaže številne pozitivne trende na področju duševnega zdravja v slovenskih delovnih okoljih.
Primerjava rezultatov letošnje raziskave z rezultati enake raziskave iz leta 2022, opravljena v okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja – Programa Mira (NIJZ), kaže pozitivne spremembe in hkrati opozarja na področja, ki bi jim bilo potrebno v delovnih organizacijah posvetiti več pozornosti.
Najpomembnejše psihosocialno tveganje za zaposlene v državah EU, Švici, Norveški in Islandiji še vedno predstavlja delo pod velikim časovnim pritiskom ali prevelika delovna obremenitev. To velja tudi za Slovenijo, pri čemer lahko izpostavimo razveseljivo novico, da se je izpostavljenost temu tveganju pri slovenskih zaposlenih v primerjavi z letom 2022 znižala za kar 10 % (z 51 % leta 2022 na 41 % letos) – to je tudi največja razlika med vsemi sodelujočimi državami. Sicer je povprečna stopnja izpostavljenosti temu tveganju v EU 44 %, kar je le malo nižje kot pred tremi leti (46 %). Pri slovenskih zaposlenih se je za nekaj odstotkov znižalo tudi tveganje, ki ga povzroča prenizka avtonomija pri delu oz. premalo vpliva na ritem dela ali delovni proces. Pri ostalih psihosocialnih tveganjih so razlike v spremembi bistveno manjše, npr. za 2 % se je zmanjšalo tveganje zaradi nadlegovanja ali ustrahovanja na delovnem mestu, hkrati pa se je za 2 % povečalo tveganje zaradi slabe komunikacije in sodelovanja v delovni organizaciji. Temu tveganju je po novem izpostavljena skoraj četrtina zaposlenih. Drugo najpomembnejše psihosocialno tveganje za slovenske zaposlene po letošnjih podatkih predstavlja pomanjkanje nagrade (npr. plačilo, priznanje, priložnost v karieri) za vložen trud pri delu. O tem tveganju je poročalo kar 39 % anketiranih.
Pozitivni trendi se kažejo tudi na področju tveganj, povezanih z uporabo digitalnih tehnologij. Za 12 % se je zmanjšal delež tistih zaposlenih, pri katerih uporaba digitalne tehnologije določa ritem dela, prav tako se je za 12 % zmanjšal tudi delež tistih zaposlenih, pri katerih je uporaba digitalnih tehnologij povezana z večjo delovno obremenitvijo.

Iz rezultatov so razvidne še izboljšave na področju ozaveščanja ali izobraževanja o duševnem zdravju zaposlenih in njihovem spoprijemanju s stresom, pri dostopnosti do svetovanja in psihološke podpore ter pri uvajanju drugih ukrepov za zmanjševanje doživljanja stresa pri delu (npr. spremembe v organizaciji dela, postavljanje prioritet, boljše komuniciranje). Za 5 % se je povečalo ozaveščanje ali izobraževanje o duševnem zdravju in spoprijemanju s stresom, za 4 % se je povečal dostop do svetovanja in psihološke podpore, največja pozitivna razlika, 15 %, pa se kaže pri uvedbi organizacijskih ukrepov za zmanjševanje stresa pri delu. Pri tej pobudi presegamo povprečje EU za 10 %, drugi rezultati slovenskih zaposlenih pa so podobni povprečju EU. Večje razlike se pojavijo v primerjavi z bolj razvitimi državami EU. Npr. pri ozaveščanju ali izobraževanju o spoprijemanju s stresom vodi Irska s 70 %, pri posvetovanju z zaposlenimi o stresnih vidikih dela je prva Nemčija z 64 %, pri dostopnosti do svetovanja ali psihološke podpore pa je na vrhu Finska z 78 %.
Naslednji pozitiven trend v slovenskih delovnih organizacijah je zmanjševanje stigme duševnih težav v primerjavi z letom 2022. Takrat se je s trditvijo, da bi razkritje duševnih težav negativno vplivalo na njihovo kariero in zaposlitev, strinjalo skupno 45 % odstotkov anketiranih. Letos je takšnega prepričanja 38 % zaposlenih v Sloveniji (v EU sicer ta delež ostaja skoraj enak). V slovenskih delovnih organizacijah se je tudi za 5 % zvečala pripravljenost zaposlenih, da bi se o duševnem zdravju pogovorili s svojim nadrejenim (z 62 % na 67 %).
Slovenski zaposleni so tudi med tistimi v EU, ki so v povprečju najmanj zaskrbljeni zaradi morebitne izgube dela. Takšnih je v Sloveniji 9 %, podobno povprečje (od 8 do 9 %) dosegajo še Češka, Danska, Islandija, Nizozemska in Norveška. Povprečje EU je sicer 16 %.
Kljub pozitivnim trendom na področju duševnega zdravja pri delu pa v slovenskih delovnih organizacijah še vedno dobra petina (21 % anketiranih) zaposlenih meni, da delovni pogoji negativno vplivajo na njihovo doživljanje stresa, depresije ali tesnobe. To pomeni, da prepoznavanje in ocenjevanje psihosocialnih tveganj ter njihovo obvladovanje še vedno predstavljajo pomemben izziv za slovenske delovne organizacije in njihove vodstvene delavce.