Mateja Jandl, dr. med., specialistka javnega zdravja, je na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje vodja oddelka za tvegana vedenja. Od leta 2022 je vodja nacionalne kontaktne točke pri Agenciji EU za droge (EUDA), kjer je tudi imenovana za nacionalno strokovnjakinjo s področja umrljivosti zaradi drog. Sodelovala je na številnih nacionalnih in mednarodnih konferencah. Posveča se znanstvenoraziskovalnemu delu na področju zasvojenosti, vključno z duševnim zdravjem, ter na razvoj novih pristopov in programov, ki bodo odgovarjali potrebam ciljnih skupin in politik na področju prepovedanih drog.

Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/22322
Opis projekta
Ozadje
Kljub prepovedi konoplje v mednarodnem pravu in večini držav sveta, je ta marsikje najbolj priljubljena prepovedana droga: v Sloveniji jo je npr. v življenju uporabilo 20,7 % prebivalcev, medtem ko je drugo uvrščeni ekstazi kadarkoli uporabilo zgolj 2,9% oseb (NIJZ, 2023). Stanje je podobno na ravni Evropske unije: v življenju je konopljo poskusilo 27,3%, na drugem mestu je kokain, ki ga je vsaj enkrat uporabilo 5% Evropejcev (EMCDDA, 2022). V Sloveniji je uporaba konoplje nad evropskim povprečjem, tudi med mladimi (ESPAD, 2019); Slovenija pa je samooskrbna s konopljo, kar pomeni, da se velika večina konoplje, ki jo prebivalstvo uporabi, pridela v Republiki Sloveniji (NJIZ, 2023). Konoplja je v Sloveniji lahko dostopna in mnogi, tudi mladoletni, uporabniki so prepričani, da ni škodljiva oz. celo, da je njena uporaba koristna. Ob vse glasnejših pobudah, da se konoplja »legalizira«, tj. da se vzpostavi reguliran trg s konopljo in njenimi derivati za rekreativno uporabo, je ključnega pomena celovito razumevanje možnih javnozdravstvenih in varnostnih posledic uporabe konoplje ter strategij za blaženje in preprečevanje družbene in individualne škode povezane z uporabo konoplje.
Namen projekta
Namen projekta je boljše razumevanje vplivov različnih načinov regulacije pridelave, posesti in distribucije konoplje na javno zdravje in kriminaliteto. Projekt je namenjen interdisciplinarni obravnavi vprašanj povezanih z regulacijo konoplje, ki lahko informira bodoče politike, ukrepe za zmanjševanje škode in znanstvene raziskave povezane z uporabo, posestjo, pridelavo in distribucijo konoplje.
Cilji projekta
Glavni cilj raziskovalnega projekta je raziskati posledice uporabe konoplje na javno zdravje in varnost. Raziskovalna skupina bo pregledala ustrezno literaturo o uporabi konoplje in njenih posledicah, zbrala in analizirala razpoložljive podatke o kaznivih dejanjih in prekrških, povezanih z drogami, v Sloveniji in drugih državah z različnimi regulativnimi okviri v zvezi z konopljo, primerjala kazalnike javnega zdravja v okoljih z različnimi pravnimi statusi konoplje, izvedla mednarodnopravno analizo regulativnih okvirov konoplje v izbranih državah EU in pripravila izhodišča za oblikovanje ukrepov za zmanjšanje družbene škode povezane z zlorabo drog, posebej konoplje.
Faze projekta
Izvajanje projekta bo potekalo v šestih delovnih sklopih (DS).
DS1: Upravljanje projekta,
DS2: Kriminološka analiza vpliva konoplje na javno varnost,
DS3: Analiza kazalnikov javnega zdravja, povezanih z uporabo konoplje,
DS4: Primerjalnopravna analiza ureditve na področju regulacije konoplje,
DS5: Razvoj izhodišč za preprečevanj in zmanjševanje škode,
DS6: Razširjanje rezultatov.
Dodana vrednost
Projekt bo ponudil dragocen vpogled in izpostavil področja, ki zahtevajo previdno in premišljeno oblikovanje politik. Analiza izvedena v okviru projekta bo prispevala k boljšemu razumevanju učinkov konoplje na javno zdravje in varnost, kar bo podlaga za odgovorno pravno ureditev in strategije zmanjševanja škode v Sloveniji.
Pričakovani rezultati
- Izhodišča za multidisciplinarne in multiinstitucionalne pristope k oblikovanju ukrepov za zmanjšanje družbene škode povezane z zlorabo drog, posebej konoplje.
- Končni elaborat analize o učinkih ter posledicah rabe konoplje na posameznika in družbo in sicer glede javne varnosti, varovanja javnega zdravja in zaščite ranljivih skupin z analizo mednarodno-pravne primerjalne ureditve.
- Objava vsaj dveh znanstvenih člankov ali poglavji v monografiji in vsaj dveh strokovnih člankov.
Trajanje projekta: 1. 10. 2024 – 30. 3. 2027
Nosilna organizacija: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
Projektni partnerji: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (MZ)
Izjava o omejitvi odgovornosti
Financirano s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstva za zdravje RS (MZ). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorjem in ne odražajo nujno stališč in mnenj ARIS ali MZ.