Zdravje v vrtcu
Želimo, da se vrtci oblikujejo v zdravo in varno okolje, ki pozitivno vpliva na počutje in zdravje celotne populacije.
Ciljna skupina: otroci, vzgojitelji in drugi zaposleni v vrtcu ter starši.
Opis programa: Program Zdravje v vrtcu deluje od leta 2006. Zdrav začetek življenja in skrb za zdravje otrok uvrščamo med temeljne zdravstvene cilje. Program je usmerjen v promocijo zdravega načina življenja in spodbuja k izvajanju dejavnosti, ki ohranjajo in krepijo zdravje v vrtčevskem okolju in lokalni skupnosti. Vključuje celosten pristop in strmi h kontinuiranemu izvajanju dejavnosti, ki dokazano prispevajo k doseganju boljših rezultatov. Namen programa je, da vključeni vrtci spodbujajo, omogočajo in krepijo zdravje vseh, ki vstopajo v njihovo okolje na različnih področjih – telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem zdravju, ter skušajo vplivati na vedenje posameznikov.
Dejavnosti za doseganje zdravja otrok je potrebno nenehno dograjevati, saj se s spremembami v družbenem okolju in življenjskem slogu pojavljajo drugačni dejavniki tveganja za zdravje ter nove obolevnosti. Tako v programu z izobraževanji zagotavljamo strokovno podporo vzgojiteljem in omogočamo sodelovanje z različnimi strokovnjaki. Predstavitve primerov praks iz vrtcev pa predstavljajo možnost za prenos učinkovitih metod in vsebin v druga okolja. V programu vsako leto določimo prednostno vsebino in rdečo nit, ki odgovarja na aktualne potrebe vrtcev.
Vključeni vrtci svoje dejavnosti sistematično načrtujejo in jih vključujejo v delovni načrt ter jih tudi evalvirajo. Mreža vrtcev, ki so vključeni v program se iz leta v leto širi, naš cilj pa je, da bi vsi slovenski vrtci delovali po načelu programa, ki promovira zdravje in zdrav življenjski slog.
Strokovno in organizacijsko program vodi nacionalna koordinatorica programa Tea Kordiš (tea.kordis@nijz.si) s pomočjo regijskih koordinatorjev na območnih enotah NIJZ. Vrtci se povezujejo z regijskimi koordinatorji, kar jim omogoča boljše sodelovanje in prilagajanje njihovim individualnim potrebam.
Seznam regijskih koordinatorjev programa:
NIJZ OE Celje | Primož Osek | primoz.osek@nijz.si | Ipavčeva ulica 18, 3000 Celje | 03 425 11 96 |
NIJZ OE Koper | Patricia Lapajne | patricia.lapajne@nijz.si | Vojkovo nabrežje 4a, 6000 Koper | 05 663 08 07 |
NIJZ OE Kranj | Ana Primožič | ana.primozic@nijz.si | Gosposvetska ulica 12, 4000 Kranj | 04 201 71 97 |
NIJZ OE Ljubljana | Anja Petrič | anja.petric@nijz.si | Zaloška cesta 29, 1000 Ljubljana | 01 586 39 15 |
NIJZ OE Maribor | Nataša Dolinšek | natasa.dolinsek@nijz.si | Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor | 02 450 02 65 |
NIJZ OE Murska Sobota | Špela Kisilak | spela.kisilak@nijz.si | Ulica arhitekta Novaka 2b, 9000 Murska Sobota | 02 530 21 23 |
NIJZ OE Nova Gorica | Petra Kravos | petra.kravos@nijz.si | Vipavska cesta 13, 5000 Nova Gorica | 05 330 86 36 |
NIJZ OE Novo mesto | Tea Kordiš | tea.kordis@nijz.si | Muzejska ulica 5, 8000 Novo mesto | 07 393 41 95 |
NIJZ OE Ravne na Koroškem | Nika Vetrih | nika.vetrih@nijz.si | Ob Suhi 5b, 2390 Ravne na Koroškem | 02 870 56 16 |
Vabimo vas, da si ogledate strokovne prispevke in primere iz praks tokratnega jesenskega izobraževanja. Vsebine strokovnih prispevkov so povezane z letošnjo rdečo nitjo “Jem zdravo, spoštujem hrano in varujem naravo”. Jesensko izobraževanje je dostopno na naslednji povezavi.
Za pridobitev potrdila o udeležbi po ogledu vseh strokovnih vsebin in primerov praks izpolnite evalvacijski vprašalnik na povezavi Jesensko izobraževanje 2024/2025 – 1KA | Spletne ankete
S programom želimo razviti in okrepiti zmožnosti (capacity building) vrtcev za oblikovanje okolij, ki postavljajo dobro počutje in zdravje kot pomembno vrednoto in si prizadevajo ustvariti pogoje za dobro počutje in zdravje ter krepijo sposobnosti posameznika za ohranjanje in izboljševanje zdravja v celotnem življenju.
Želimo, da se vrtci oblikujejo v zdravo in varno okolje, ki pozitivno vpliva na počutje in zdravje celotne populacije.
V družbi želimo povečati zavedanje o pomembnosti vplivov posameznih dejavnikov v najzgodnejšem obdobju življenja na zdravje in počutje v kasnejšem življenju.
Program želi posredno vplivati tudi na večanje pomena dobrega počutja in zdravja v družbi kot celoti, posebej še v okoljih, kjer sprejemajo odločitve, ki vplivajo tudi na zdravje.
Z željo, da bi bili otroci zdravi, vzgojitelji usposobljeni, starši informirani, ustanovitelji vrtcev pa motivirani, v program vključujemo različne strokovnjake. Ustrezno znanje in dostop do strokovnih informacij so zagotovo osnova za pravilno odločanje in ravnanje – tako v kritičnih trenutkih, kot pri vzgoji za zdrave navade oz. zdrav način življenja.
Za doseganje željenih sprememb vključujemo različne pristope in metode dela, kot so raziskovanje potreb terena, ukrepanje različnih partnerjev v projektu ter spremljanje in vrednotenje rezultatov na nivoju vrtcev, kakor tudi na nacionalnem nivoju.
Pri oblikovanju programa skušamo slediti dvema temeljnima ciljema:
Za vzpostavljanje dobrega sožitja, zdravih pogojev in zadovoljstva so pomembni vsi vključeni: otroci, vzgojitelji in drugi zaposleni v vrtcih, starši, pa tudi neposredna lokalna skupnost. Zato vsi predstavljajo ciljne skupine v programu, ki jih z različnimi dejavnostmi skušamo motivirati k aktivnemu pristopu, da bomo skupaj laže dosegli cilje programa.
Vodilno mesto partnerjev v projektu je namenjeno vrtcem, tako vodstvu kot celotnemu kolektivu, otrokom in staršem. Potrebna pa je tudi aktivna vključitev ustanoviteljev vrtcev, lokalne skupnosti, strokovnjakov pedagoške, psihološke in zdravstvene ter drugih strok, nevladnih organizacij, različnih proizvajalcev in dobaviteljev opreme ter storitev.
Med številnimi komponentami zdravja je delovanje programa usmerjeno predvsem v dobro počutje ter preprečevanje in obvladovanje nastanka bolezni iz sklopov: kronične nenalezljive bolezni, poškodbe in zastrupitve ter nalezljive bolezni. Znotraj teh pa se bomo posvečali zlasti naslednjim temam:
Zdrava in trajnostna prehrana: Problem narašča z modernim načinom življenja. Za zajezitev epidemije je nujno delovanje na več ravneh. Promocija na tem področju že poteka in se bo še nadgrajevala.
Telesna (ne)dejavnost: Je med najhitreje naraščajočimi dejavniki tveganja. Sedeč način življenja je potrebno zmanjševati z aktivnimi pristopi.
Kajenje: Trend kajenja med odraslo populacijo nakazuje, da odrasli opuščajo kajenje, žal pa narašča kajenje med mladimi, še posebej uporaba elektronskih cigaret in drugih tobačnih izdelkov. Vse več je podatkov tudi o škodljivosti pasivnega kajenja, kateremu so otroci lahko izpostavljeni predvsem v domačem okolju. Zato je pomembno osveščanje staršev.
Duševno in čustveno zdravje: Izredno pomembno za dobro počutje in delovanje vsakega posameznika, odvisno je od več dejavnikov.
Medosebni odnosi (med otroci in vzgojitelji, med samimi otroci, med vzgojitelji, med vzgojitelji in starši) so generator počutja oseb v določenem okolju. Posledice slabih odnosov se kažejo v nerazumevanju, povečani napetosti, stresnih situacijah.
Samospoštovanje in razvijanje pozitivne samopodobe je ključno za razvoj osebnosti, ki se je sposobna spopadati z ovirami v življenju in sprejemati ustrezne odločitve.
Pojav različnega nasilnega vedenja v družbi in domačem okolju je v porastu. Posledice nasilnega vedenja se kažejo na duševnem, kot tudi telesnem zdravju. Ozaveščanje na tem področju sodi tudi v vrtčevsko okolje.
Odnos do škodljivih razvad: se gradi že v najzgodnejši mladosti in zahteva ustrezne pristope ter dobre zglede.
Varno fizično okolje je tisto, v katerem so možnosti za poškodbe ali zastrupitve ter možnosti širjenja nalezljivih obolenj minimalne in kjer ni dejavnikov iz okolja, ki bi negativno vplivali na kasnejše zdravje otrok. Osnovne pogoje za to nudi varna gradnja objektov, ustrezna razporeditev prostorov in oprema prilagojena potrebam in zmožnostim otrok, varna igrala in igrače.
Varno vedenje: Zavedanje nevarnosti in veščine za obvladovanje nevarnih situacij niso vsakomur prirojene. Vzgoja v zgodnjem obdobju in zgled odraslih pomembno vplivata na stališča do varnosti v kasnejšem obdobju.
Dobre higienske navade: Otrokom v predšolskem obdobju je potrebno higienske navade še privzgojiti. Od dobrih higienskih praks vseh udeleženih je odvisno dobro počutje vseh in zdravje posameznika.
Prenos infekcij v notranjem okolju: V vrtcu otroci sobivajo na relativno majhnem prostoru. Vsak klicenosec lahko hitro povzroči izbruh nalezljive bolezni.
Promocija cepilnih programov: Za dobro precepljenost, ki zaščiti populacijo, je potrebno doseči določeno raven precepljenosti. Želimo okrepiti pozitiven odnos do cepljenja.
V program se lahko vključijo vsi vrtci in strokovni delavci.
Pogoji, ki jih mora izpolniti vrtec:
Vrtec na podlagi izpolnjenih pogojev prejme potrdilo o sodelovanju v programu za vsako šolsko leto in nalepke o sodelovanju v programu.
Pogoji, ki jih mora izpolniti koordinator programa v vrtcu:
Koordinator programa v vrtcu na podlagi izpolnjenih pogojev prejme potrdilo programa Zdravje v vrtcu.
Pogoji, ki jih morajo izpolniti strokovni delavci:
Strokovni delavec na podlagi izpolnjenih pogojev prejme potrdilo programa Zdravje v vrtcu.
Udeležba na 8-urnem izobraževanju
Strokovni delavci vrtca z udeležbo na jesenskem in spomladanskem izobraževanju pridobijo potrdilo za udeležbo na 8 urnem izobraževanju.
Aktivna udeležba – predstavitev primera prakse na strokovnem izobraževanju
Strokovni delavci vrtca za predstavitev primera prakse na strokovnem izobraževanju pridobi potrdilo za aktivno udeležbo.
Poročanje
Poročila o izvedenih dejavnostih in evalvacijo odda koordinator v vrtcu najkasneje do 31.07. za tekoče šolsko leto v spletno anketo.
Potrdilo ravnatelja
Koordinator po oddanem poročilu v spletni obrazec na OE NIJZ posreduje izpolnjen in s strani ravnatelja/ice podpisan Obrazec Potrdilo ravnatelja/ice regijskemu koordinatorju na OE NIJZ.
Ravnatelj/-ica s podpisom potrdila potrjuje da:
Objava kratkega opisa dejavnosti programa na spletni strani vrtca
Koordinator v vrtcu mora poskrbeti, da se na spletni strani vrtca tekom leta objavljajo kratki opisi dejavnosti.
Program je namreč usmerjen tudi k osveščanju staršev oz. skrbnikov, zato mora vrtec o izvedenih dejavnostih programa, ki spodbujajo zdrav življenjski slog informirati tudi starše (npr. preko spletne strani vrtca, roditeljskih sestankov, elektronskih sporočil ali drugih kanalov).
Tako imajo starši možnost vpogleda v delo vrtca na področju varovanja in krepitve zdravja in lahko dejavnosti dopolnjujejo oz. nadgrajujejo tudi v domačem okolju. Sodelovanje med domačim okoljem in vrtcem dokazano vpliva na boljše in učinkovitejše doseganje zastavljenih ciljev. Le s podporo otrokovih bližnjih lahko skupaj ustvarjamo okolje, ki spodbuja zdrav življenjski slog in dobro počutje otrok.
Prijava v program
V program se lahko prijavi vrtec, ki podpira varovanje in krepitev zdravja otrok in zaposlenih. Prijavo vrtci oddajo vsako šolsko leto najkasneje do 30. 9. preko spletnega obrazca, ki je dostopen na naslednji povezavi.
Rdeča nit za šolsko leto 2024/2025: “Jej zdravo, spoštuj hrano in varuj naravo”
Strokovni prispevki:
Medsebojni odnosi in komunikacija, Sanja Tkalec, mag. psih., regijska koordinatorica za duševno zdravje, NIJZ OE Maribor
Prehranska dopolnila, doc. dr. Urška Blaznik, NIJZ
Kako varovati in krepiti duševno zdravje na delovnem mestu, Karmen Stariha, dr. Ditka Vidmar, dr. Tatjana Novak Šubara, NIJZ
Strokovni prispevki:
Menopavza, prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, Ginekološka klinika UKC Ljubljana in profesorica za ginekologijo in porodništvo na MF Univerze v Ljubljani
Obremenjujoče izkušnje v otroštvu, dr. Zalka Drglin, NIJZ
Otroci v primežu nasilja v družini, Anja Bohinec, mag. soc. del.
Elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki, nikotinske vrečke, brezdimni tobačni izdelki – kaj danes vemo o njih, Helena Koprivnikar, dr. med, spec.javnega zdravja, NIJZ
Prehrana, Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet., NIJZ
Kako se motivirati, Tina Jeromen, univ. dipl. psih., športna psihologinja
Izpolnite in se ocenite:
Izpostavljenost nekadilcev tobačnemu dimu: Učinki na zdravje, razširjenost in ukrepi za zmanjševanje, Helena Koprivnikar, dr. med, spec.javnega zdravja, NIJZ
Strokovni prispevki:
Strokovni prispevki:
Strokovni prispevki:
Strokovni prispevki:
Strokovni prispevki:
Strokovni prispevki:
Zloženka: Zdrava prehrana v predšolskem obdobju
Prehrana otroka v predšolskem obdobju ima pomemben vpliv na zdravje. Gre za obdobje, ko se hrana porabi za izgradijo kosti, mišic in organov, vpliva pa tudi na razvoj možganov. Zato so prehranske potrebe otrok posebne.
V tem času je otrok popolnoma odvisen od nas odraslih, ki skrbimo zanj in oblikujemo njegovo prihodnost. Poleg tega izkušnje s prehrano v tem obdobju pomembno zaznamujejo prehranske navade v odrasli dobi.
Za naročilo zloženke se obrnite na regijske koordinatorje. Cena enega izvoda je 0,32 EUR, vključuje DDV in poštnino.
Zloženko lahko tudi sami natisnete.
Zloženka: Preprečujmo širjenje nalezljivih bolezni
Zloženke so namenjene staršem otrok, ki prvič vstopajo v vrtec. Vsebina je razdeljena v dva dela. Prvi del obravnava kdaj otrok zaradi nevarnosti prenosa nalezljivih bolezni ne sme v vrtec. Drugi del pa govori o tem, kako je s prinašanjem hrane v vrtec.
Za naročilo zloženke se obrnite na regijske koordinatorje. Cena enega izvoda je 0,285 EUR, vključuje DDV in poštnino.
Zloženko lahko tudi sami natisnete.
Publikacija: Priporočila za varno pripravo enostavnih jedi v igralnici vrtca
Priporočila so v prvi vrsti namenjena zaposlenim v vrtcu, predvsem vzgojiteljem ter organizatorjem prehrane in zdravstveno-higienskega režima, seveda pa je zaželeno, da so z njimi seznanjeni tudi starši otrok. Staršem priporočamo, da z otrokom doma nadgradijo znanje in vadijo veščine.
Priročnik je namenjen prav vam, ki se ukvarjate z otroki – pa naj bo to doma, v šoli, v vrtcu ali drugje. Želimo si, da ga uporabljate. Ko nimate prave ideje za zaposlitev otrok, sezite po njem, izberite igro in jim ponudite koristno zabavo v obliki telesne dejavnosti. Hvaležni vam ne bodo le otroci, temveč tudi »njihova telesa«, saj ta v obdobju bujne rasti in razvoja potrebujejo še posebej veliko gibanja. In kaj je lepše kot to, da gibanje dosežemo z igro, kjer se otroci sprostijo, veselijo in družijo s sovrstniki. Priročnik sestavlja pet poglavij in v vsakem je nabor iger z drugačnim namenom – igre za spoznavanje, za učenje osnovnih motoričnih sposobnosti, igre pripravljenosti, lovljenja, sodelovanja ter osnovne igre in športi za telesno dejavnost na igrišču.
Lutkovne filme lahko naročite. Za naročilo DVD-jev se obrnite na regijske koordinatorje. Cena enega DVD-ja je 8,76 EUR. Cena vključuje DDV.
Lutkovni film “Ostal bom zdrav” najdete na naslednji povezavi.
Opis lutkovnega filma “Dobili bomo dojenčka” najdete na naslednji povezavi. Dodatne informacije o lutkovnem filmu lahko najdete tudi v Biltenu na naslednji povezavi.
Opis lutkovnega filma “Čiste roke za zdrave otroke” najdete na naslednji povezavi.
Ob izdelavi Lutkovnega filma Čiste roke za zdrave otroke, smo posneli še dva krajša filma o umivanju rok in zob, ki predstavljata zdravstveno vzgojni pripomoček:
Uporaba pesticidov v pridelovanju kmetijskih rastlin (fitofarmacevtskih sredstev) je v Sloveniji zakonsko urejena. Vsa fitofarmacevtska sredstva morajo biti varna za uporabo. To pomeni, da ob predvideni uporabi (predpisan odmerek na določeni vrsti pridelka, določeni površini, število škropljenj v sezoni in upoštevanje karence) ne predstavljajo tveganja za zdravje. Tudi mejne vrednosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev na živilih so določene. Znotraj dovoljenih mejnih vrednosti ostanki teh sredstev na sadju in zelenjavi ne predstavljajo tveganja za zdravje.
Rada bi tudi izpostavila, da je slovenska nacionalna zakonodaja nekoliko strožja od evropske, iz česar bi lahko sklepali, da so »izdelki slovenskih pridelovalcev živil glede uporabe in ostankov fitofarmacevtskih sredstev varnejši od tistih iz uvoza« (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije).
Kljub temu je potrebno sadje in zelenjavo pred uporabo nekaj minut temeljito umivati (zdrgniti) v topli vodi, da odstranimo vse nečistoče in morebitne ostanke fitofarmacevtskih sredstev.
Po temeljitem umivanju lupljenje sadja ni potrebno Z lupljenjem iz sadja odstranimo zdravju koristne prehranske vlaknine in nekatere minerale. V kolikor pa se iz različnih razlogov (neješčnost otrok … ) za lupljenje le odločimo, je omenjene hranilne snovi potrebno nadomestiti z uporabo ostalih živil (zelenjava, polnozrnate žitarice, naravni razredčen jabolčni sok ipd.).
Če se vseeno odločite za lupljenje sadja, je vsekakor potrebno sadje najprej dobro oprati, nato pa s čistimi rokami in čistim nožem sadje olupiti tik pred zaužitjem.
Čiščenje zob v vrtcih se izvaja v primeru:
Priporočljivo je, da z zobno ščetko pričnemo čistiti zobe od izrasti prvega zoba dalje, z zobno nitko pa šele okrog 10. leta starosti. Zobe umijemo vsaj dvakrat dnevno – zjutraj in zvečer pred spanjem. Za predšolske otroke je umivanje zob zahtevno opravilo, zato potrebujejo pomoč in nadzor vzgojiteljic.
V primeru epidemije črevesnih, kapljičnih ali drugih nalezljivih bolezni se začasno preneha s čiščenjem zob, krtačke se dobro spere in razkuži ali celo zavrže.
Shranjevanje ščetk
Je izredno pomembno. Lahko jih shranjujemo na več načinov. V vsakem primeru pa moramo zagotoviti naslednje:
Po Programu imunoprofilakse in kemoprofilakse (Objavljen je na spletni strani IVZ RS, sprejet pa s Pravilnikom o objavi programa v Uradnem listu RS, št. 24/2009) je cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence B in otroški paralizi (eno cepivo, cepi se s 3 odmerki) za otroke obvezno in mora biti končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti. Če je iz zdravstvenih razlogov bilo potrebno cepljenja odlagati, se pri otroku cepljenje opravi, če je le možno, še pred vstopom v vrtec, sicer pa se glede na zdravstveno stanje otroka nadaljuje in dokonča čim prej. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam mora biti opravljeno ravno tako pred vstopom v vrtec, običajno cepimo po dopolnjenih 12 mesecih starosti, če pa otrok vstopa v vrtec prej, ga je možno cepiti tudi že po dopolnjenih 10 mesecih starosti, vendar se za primeren čas cepljenja odloča zdravnik pediater, ki je otrokov cepitelj. Gre za zaščito otroka, da pridobi imunost preden vstopi v kolektiv, hkrati pa tudi za odločitev o tem, kdaj je najbolj primerno cepljenje speljati, o čemer odloča pediater. Se zgodi, verjetno ne tako redko, da bazično cepljenje ni dokončano pred vstopom v vrtec. V časovni potek cepljenja in vključitve otroka v vrtec so vključeni tudi starši s svojo odločitvijo in pomočjo za čim boljšo rešitev za otroka, zato se običajno take dileme s primernim odnosom in zaupanjem med starši, zdravnikom cepiteljem ter vrtcem, uspešno rešijo.
Norovirusi so najpogostejši povzročitelji virusnih prebavnih okužb. So zelo kužni in se med ljudmi zlahka širijo. Virusi se izločajo z blatom okuženih ljudi in se prenašajo z rokami, živili, vodo, preko onesnaženih površin in kapljično pri bruhanju, kakor tudi z direktnim stikom človek – človek. Za okužbo je potrebno zelo majhno število virusnih delcev. Imunska zaščita ni trajna, zato lahko prihaja do ponavljajočih se okužb.
Inkubacijska doba, to je čas od okužbe do prvih znakov obolenja, je običajno 24 do 48 ur. Začetek bolezni je lahko nenaden ali pa se razvije postopno. Večina obolelih navaja slabost, bruhanje, drisko in trebušne krče, nekateri bolniki imajo tudi vročino, glavobol in bolečine v mišicah. To obolenje laično imenujemo »trebušna gripa«. Pri sicer zdravih osebah težave večinoma izzvenijo v 1 do 3 dneh. Okužba lahko poteka z resnimi simptomi pri manjših otrocih, starejših in hospitaliziranih osebah. Zdravniško oskrbo potrebuje 10 % zbolelih, določeni celo hospitalizacijo.
Zdravljenje je simptomatsko.
Bolezen se zaradi tesnih stikov hitro širi v ustanovah kot so bolnišnice in domovi za starejše občane ter lahko prizadene veliko ljudi.
Pomembna je skrb za osebno higieno. Najpomembnejši ukrep je umivanje rok s toplo vodo in milom, posebno po uporabi stranišča. Skrbeti moramo tudi za higieno in čiščenje toaletnih prostorov ter čiščenje površin, ki se jih dotikamo z rokami. Nujno je tudi učinkovito prezračevanje prostorov, potrebno je poskrbeti za ustrezno odstranjevanje in shranjevanje onesnaženih plenic v zaprtih vrečah.
Zavedati se je potrebno, da bolna oseba lahko okuži hrano, ki jo pripravlja ali servira, preko te hrane pa se nato lahko okuži večje število ljudi. Največje tveganje predstavlja neprekuhana hrana (sveža zelenjava ali sadje).
Posteljnino, brisače in drugo perilo se lahko pere z običajnim pralnim praškom, prav tako se ročno ali strojno z običajnim detergentom pomiva posoda.
Da se omeji nadaljnje širjenje bolezni, naj bolnik ostane doma (ne sprejema in ne hodi na obiske, začasno je izločen iz skupine – vrtca, šole, delovnega mesta…). V skupino se lahko vrne 48 ur po prenehanju težav (zadnje bruhanje ali driska).
Kako negujemo bolnika z norovirusno okužbo doma?
Bolnik naj počiva in pije dovolj tekočine. Posebno zdravljenje običajno ni potrebno. Če so prebavne težave zelo izrazite in ne minejo v nekaj dneh, je potrebno poiskati zdravniško pomoč.
Za preprečevanje širjenja obolenja je potrebno dosledno upoštevanje teh navodil.
Vzgoja za ustno zdravje se najprej prične doma v naših domovih. Vsekakor pa pri tem pomembno sodelujejo in prispevajo tudi vzgojno-izobraževalne organizacije. Pri delu se vzgojiteljem pojavijo določena vprašanja, ki se dotikajo tudi področja vzgoje za ustno zdravje. Na tem mestu podajamo odgovore na nekatera najpogostejša vprašanja:
Med najpogostejše bolezni ustne votline spadata karies in parodontalna bolezen. Njun nastanek je tesno povezan s prisotnostjo zobnih oblog, v katerih se nahajajo bakterije, na zobnih površinah. Iz tega sledi, da je ena izmed osnov in pomembnih stebrov skrbi za ustno zdravje zadostna ustna higiena. Poleg izvajanja ustne higiene so seveda zelo pomembni redni pregledi pri zobozdravnikih. Z vidika preprečevanja kariesa je zelo pomembno, da zobe čistimo s priporočeno količino zobne paste, ki vsebuje ustrezno koncentracijo fluoridov. Pomembno je, da zobe umivamo redno in vsaj dvakrat dnevno. Priporočljive koncentracije fluoridov in količine zobnih past, ki jih je na podlagi raziskav podala Evropska zveza za otroško zobozdravstvo (angl. European Assoociation for Pediatric Dentistry, EAPD), so:
Otrokom torej pričnemo umivati zobe ob izrasti prvega zoba. Postopoma mu omogočamo samostojno umivanje, vendar pa otroci nimajo zadostnih motoričnih sposobnosti za samostojno umivanje zob, ki bi bilo zadostno za ohranjanje ustnega zdravja. Za samostojno umivanje so sposobni šele po dopolnjenem šestem letu starosti. Poudarjanje ustne higiene pri otrocih je ključnega pomena za pridobivanje veščin in zavedanja o pomenu ustne higiene in ustnega zdravja, saj so takrat pridobljena znanja zelo pomembna in učinkovita v odraslosti. Trajanje ščetkanja je odvisno od spretnosti posameznika, vendar pa večina odraslih posameznikov zadostno očisti zobe v dveh minutah. Ta čas je pri otrocih daljši. Na učinkovitost ščetkanja poleg spretnosti vpliva tudi obrabljenost zobne ščetke. Kdaj se ta obrabi, je odvisno od načina in pogostosti uporabe. Zamenjavo zobne ščetke svetujemo, kadar so ščetine zobne ščetke uničene oziroma izrabljene. Nekatera združenja sicer priporočajo menjavo ščetke na 3–4 mesece. Ker gre za pripomoček za izvajanje ustne higiene, je zanj potrebno tudi ustrezno skrbeti. Ščetke je po uporabi potrebno skrbno očistiti pod tekočo vodo, hraniti pa jih je potrebno v suhih prostorih v navpičnem položaju. Glede na navade malčkov v vrtcih je možen prenos bakterij ob morebitni menjavi ščetke. Potrebno je sprejeti ustrezne ukrepe (označitev ščetk, onemogočanje dostopa do ščetk brez prisotnosti vzgojitelja) in tako zagotoviti, da se možnost zamenjave ščetke ne zgodi. Pomembnost morebitnega izvajanja ustne higiene v vrtcih je bolj kot v preprečevanju ustnih bolezni v otroštvu usmerjena v prihodnost. Znanja in veščine, pridobljene v predšolskem obdobju, je veliko lažje ohraniti v odraslosti, ko so bolezni v ustni votlini pogostejše, ustrezna in zadostna skrb za ustno zdravje pa je brez dvoma najučinkovitejši ukrep za njegovo izboljšanje.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je bila v letu 2016 pripravljena publikacija s strokovnimi izhodišči Vzgoja za ustno zdravje: prehrana in higiena. V njej lahko posamezniki, ki jih področje zanima, najdejo najpomembnejše odgovore in strokovne usmeritve, ki se nanašajo na ohranjanje in krepitev ustnega zdravja z vidika izvajanja ustne higiene in prehrane. V elektronski obliki je publikacija dostopna tudi na naslednji povezavi.
Skupina za preventivo na področju ustnega zdravja znotraj Nacionalnega inštituta za javno zdravje želi krepiti zavedanje o pomenu ustnega zdravja za naše splošno zdravje, vsakdanje življenje in njegovo kvaliteto. Zato se redno pridružujemo obeležitvi svetovnega dneva ustnega zdravja, ki poteka 20. marca vsako leto. V letih 2016, 2017 in 2019 smo pripravili krajše zloženke, namenjene splošni populaciji. Zloženke vsebujejo ključne informacije o pomenu in skrbi za ustno zdravje, povezave do njih so v zgoraj zapisanih letnicah izdaje.
Skupina za preventivo na področju ustnega zdravja, april 2017. Posodobljeno 31. januarja 2023.
Nalezljive bolezni povzročajo mikrobi (bakterije, virus, glive ali paraziti), ki se širijo neposredno med ljudmi ali posredno prek okuženih predmetov, onesnaženega okolja in vektorjev. Več o nalezljivih boleznih od A do Ž najdete na naslednji povezavi.
Pri ponovni vključitvi otroka v vrtec po preboleli nalezljivi bolezni oziroma okužbi se upošteva otrokovo zdravstveno stanje in priporočila, navedena na naslednji povezavi.
Koristne povezave:
1. Priporočila za ukrepanje v vrtcu ob nujnih stanjih in nenadno nastalih bolezenskih znakih
Dokument je nastal z namenom, da bi bil v pomoč osebju v vrtcu pri ravnanju ob življenje ogrožajočih in drugih nenadno nastalih stanjih, ki zahtevajo ukrepanje in/ali zdravniško pomoč. Poleg priporočil za ukrepanje ob življenje ogrožajočih stanjih vsebuje še priporočila o stanjih, pri katerih je treba poklicati starše, stanjih, pri katerih obstaja možnost širjenja nalezljive bolezni ter priporočila za ukrepanje ob zlorabi otroka.
Priporočila so dostopna na naslednji povezavi.
2. Otroci in covid-19
Situacije, v katerih je prisotna negotovost, lahko sprožijo tesnobo tako pri odraslih kot pri otrocih. Otroci se na takšne situacije odzivajo različno. V prispevku je opisanih nekaj usmeritev za pogovor z otroci o korona virusu.
Dokument je dostopen na naslednji povezavi.
3. Duševno zdravje na delovnem mestu
Delo je poleg osebnostnih dejavnikov in socialnega okolja eno izmed pomembnih področij vsakega posameznika. Delovno mesto je lahko pomemben varovalni dejavnik dobrega duševnega zdravja, lahko pa ima tudi negativen vpliv na počutje posameznika. Priročnik daje uvid v posamezne duševne motnje in duševne bolezni, predvsem pa nakazuje izhodišča za preprečevanje in obvladovanje stresa in depresije, ki sta najpogostejši motnji.
Priročnik je dostopen na naslednji povezavi.
4. Zdrava prehrana v predšolskem obdobju
Prehrana otroka v predšolskem obdobju ima pomemben vpliv na zdravje. Katere so najpogostejše napake v prehranskih navadah otrok, kaj vključuje zdravo prehranjevanje ter dietna prehrana otrok v vrtcu, kako praznovati rojstni dan,…? Vse odgovore na zastavljena vprašanja in še več najdete v omenjeni publikaciji, ki je dostopna na naslednji povezavi.
5. Dobro, da imam ušesa! Dobro, da slišim!
Slikanica je hkrati namenjena otrokom in odraslim za skupno branje in pogovor, je ena od možnosti za ozaveščanje o zvočnem okolju, hrupu in zdravem slušnem okolju – temeljnem pogoju za poslušanje in zdrav razvoj otroka. Omogoča uporabo v različnih starostnih skupinah otrok, ob predpostavki, da odrasli poslušajo otroke – njihove odzive na slikanico in izkušnje ter besedilo sproti »prilagajajo«.
Slikanica je dostopna na naslednji povezavi.
6. Ptice in njihove pesmi
Posnetki ptičjega petja so dostopni na naslednji povezavi.
7. Poškodbe otrok in mladostnikov
Ali ste vedeli, da otroke in mladostnike v Sloveniji najbolj ogrožajo poškodbe? V monografiji je prikazana celovita epidemiološka analiza in primerjave z evropskimi državami, izpostavljene so starostne skupine, ki nosijo največje breme, ter opisani vzroki, dejavniki tveganja in ključni ukrepi za zagotavljanje varnosti otrok in mladostnikov.
Monografija je dostopna na naslednji povezavi.
8. Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji
Gre za nadvse aktualno publikacijo, saj je skrb za dobro duševno zdravje otrok in mladostnikov ena pomembnih prioritet države. Avtorji publikacije obravnavajo dostopne podatke s področja duševnega zdravja otrok in mladostnikov različnih starostnih skupin v Sloveniji za različna obdobja, tako z vidika stopnje duševnega zdravja kot z vidika motenj na področju duševnega zdravja in sistema skrbi na tem področju.
Publikacije je dostopna na naslednji povezavi.
9. Kakovost zraka v notranjih prostorih
V zborniku so zbrani povzetki, ki zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih ustanovah iz različnih vidikov osvetlijo pomen zagotavljanja ustrezne kakovosti notranjega zraka. V zunanjem in notranjem zraku je prisotna mešanica različnih onesnaževal, ki lahko škodljivo učinkujejo na zdravje. Pri proučevanju vpliva onesnaženosti zraka na zdravje, otroke zaradi njihovih vedenjskih in patofizioloških značilnosti, uvrščamo med ranljivo populacijsko skupino.
Zbornik je dostopen na naslednji povezavi.
10. Kako se izogniti okužbi in nalezljivi bolezni v vrtcih? Vključitev otrok v vrtec po prebolelem covid-19 in drugih nalezljivih boleznih
11. Spodbujanje dobre higienske prakse v vrtcu
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.