Ustno zdravje

20. marec 2022: Svetovni dan ustnega zdravja – Pamet v roké – za usta in zobé

Ustno zdravje

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje se tudi letos pridružujemo obeležitvi svetovnega dne ustnega zdravja. Ustno zdravje je neločljiv del splošnega zdravja in pomemben dejavnik kakovosti življenja. Pri ohranjanju in krepitvi ustnega zdravja ima ključno vlogo lastna skrb zanj.

Ne spreglejte
Zadnje posodobljeno: 17.03.2022
Objavljeno: 17.03.2022

 

Ustno zdravje in ustne bolezni

Bolezni v ustni votlini spadajo med najpogostejše kronične nenalezljive bolezni. Skoraj vsak se vsaj enkrat v življenju sreča z določeno obliko bolezni ustne votline. Karies se lahko pojavi že v zgodnjem otroštvu, njegova pojavnost pa s starostjo narašča, podobno je s parodontalno boleznijo. Obe stanji lahko vodita v izgubo nekaj ali vseh zob (popolna brezzobost), ki se pojavlja pri več kot 40 % prebivalcev Evrope starejših od 80 let*.

Ustno zdravjeZ boleznimi v ustni votlini se torej vsakdo sreča vsaj enkrat v življenju. Karies je povezan s prisotnostjo bakterij v zobnih oblogah, ki razgradijo proste sladkorje iz hrane v kisline, te kisline pa raztapljajo zobno površino. Med proste sladkorje uvrščamo sladkorje, dodane med predelavo in proizvodnjo živil, ter sladkorje v sadnih sokovih, koncentratih sadnih sokov in medu. Z vidika ustnega zdravja je tako bolj zdravo uživati celo sadje kot različne sadne napitke in/ali smutije.

Druga zelo pogosta bolezen v ustni votlini je parodontalna bolezen, ki je prav tako povezana s prisotnostjo bakterij v zobnih oblogah ob zobnem vratu. Te povzročajo vnetje obzobnih tkiv. Dlesen postane zadebeljena, pordela in ob dotiku zakrvavi. Bolezen postopno napreduje, prične se raztapljati kost in tkiva, ki zob pripenjajo v kost. Zobje se razmajajo in lahko na koncu celo izpadejo.

Ustno zdravje je neločljiv del splošnega zdravja in pomembno vpliva na kvaliteto življenja posameznika. Povezanost ustnega in splošnega zdravja je najbolj raziskana na področju povezanosti zdravja obzobnih tkiv in bolezni obtočilzapletov med nosečnostjo in nekaterih metabolnih (sladkorna bolezen) in avtoimunih stanj. Ob neustrezni ustni higieni je z nastankom parodontalne bolezni povezano tudi kajenje. Kajenje je skupaj z uživanjem alkohola pomemben dejavnik tveganja tudi za nastanek raka ustnega predela.

 

Lastna skrb za ustno zdravje – ključ do boljšega zdravja in višje kvalitete življenja

Ključna elementa lastne skrbi za ustno zdravje sta ustna higiena in preventivni pregledi/obiski pri zobozdravniku. To pomeni umivanje zob vsaj dvakrat dnevno z zobno pasto, ki vsebuje priporočene koncentracije fluoridov in udeležbo na preventivnih pregledih pri zobozdravniku. Na takem pregledu je namreč mogoče dovolj zgodaj odkriti morebitne bolezni in s tem doseči pravočasno zdravljenje. Ta skrb je pomembna v vseh življenjskih obdobjih, tako med otroci, odraslimi in starostniki.

Podatki o pogostosti umivanja zob kažejo, da je pri več kot četrtini odraslih prebivalcev prisotna nezadostna pogostost umivanja zob.

Ustno zdravje

Umivanje zob vsaj dvakrat dnevno (%), Vir: Ustno zdravje (otrok in mladostnikov +odraslih) 2019.

Zobozdravnika sta v zadnjih 12 mesecih obiskali slabi dve tretjini odraslih in štiri petine otrok in mladostnikov (6—17 let) in slabi dve tretjini najmlajših otrok.

Ustno zdravje

Delež oseb, ki je obiskal zobozdravnika v zadnjih 12 mesecih (%), Vir: Ustno zdravje (otrok in mladostnikov +odraslih) 2019.

Posebno skrbni glede ustne higiene in pregledov morajo biti kronični bolniki, saj lahko s tem prispevajo k pravočasnemu odkritju morebitnih ustnih bolezni in hkrati tudi k boljšemu obvladovanju njihove primarne kronične bolezni.

 

Koraki za ohranjanje in krepitev ustnega zdravja

  • Zobe umivamo vsaj dvakrat dnevno.
  • Zobna pasta naj vsebuje ustrezne koncentracije fluoridov, pozorni pa smo tudi na količino paste:
    • do 2. leta: 1000 ppm, za riževo zrno paste,

    • od 2. do 6. leta: 1.000 ppm, za grahovo zrno paste,
    • od 6. leta naprej: 1.450 ppm, 1–2 cm zobne paste
    • ZA OTROKE <2 LET JE PRIPOROČENA ENAKA KONCENTRACIJA KOT ZA STAROT 2–6 LET, A MANJŠA KOLIČINA.
  • Uporabljamo mehko zobno ščetko, ki jo zamenjamo, ko je izrabljena.
  • Po umivanju se izogibamo spiranju ustne votline, višek paste le izpljunemo.
  • Odrasli uporabljamo tudi pripomočke za čiščenje medzobnih prostorov (zobno nitko in/ali medzobno ščetko).
  • Primerno skrbimo tudi za higieno protez, ki jih umivamo pod mlačno tekočo vodo, brez uporabe zobnih past. Natančno odstranimo vse ostanke pritrdilnih past.
  • Otroku pričnemo umivati zobe ob izrasti prvega mlečnega zoba.
  • Otroku pri umivanju zob pomagamo in ga nadziramo najmanj do 6. leta.
  • Izogibamo se vmesnim prigrizkom med obroki, sladkarijam in sladkim pijačam.
  • Po uživanju kisle hrane in pijače ščetkanje odložimo za 15–30 minut.
  • Najmanj enkrat letno obiščemo zobozdravnika, tudi če nimamo težav.

Zdravega življenjskega sloga ni brez dosledne skrbi za ustno zdravje, s primerno skrbjo za ustno higieno in rednimi obiski pri zobozdravniku.

Za dobro javno zdravje
Podatki

Prva objava: Odzivnost v Program Svit v letu 2023

Podrobno
Območna enota Novo mesto

Skrb za ustno zdravje otrok

Podrobno
Zaposlitve

Inženir tehničnih strok VII/2 (I) – m/ž

Podrobno