Evropski teden športa, ki ga obeležujemo že od leta 2015 med 23. in 30. septembrom, se pričenja z dnevom slovenskega športa. V tem tednu izpostavljamo pomen povezovanja, združevanja in vključevanja vseh deležnikov preko športa in telesne dejavnosti na mednarodni, nacionalni in lokalni ravni.
Z iniciativo Evropskega tedna športa skušamo po vsej Evropski uniji povečati delež redno telesno dejavnih, zato so v tem tednu potekajo številne tudi brezplačni dogodki za spodbujanje prebivalstva k vključevanju v redno in organizirano telesno dejavnost.
V začetku septembra so izšle slovenske javnozdravstvene smernice za 24-urno gibalno vedenje odraslih, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih dokazih, soglasju strokovnjakov in posvetu z deležniki. Smernice so namenjene odraslim, starim 18 let in več, ne glede na spol, kulturno ozadje socialno-ekonomski položaj. Doseganje smernic za 24-urno gibalno vedenje ima številne koristi za zdravje, in sicer nižje tveganje za zgodnejšo smrt, srčno-žilne bolezni, povišan krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2, več vrst raka, tesnobo, depresijo, demenco, prekomerno telesno maso in škodljivo raven maščob v krvi; prav tako pa vpliva tudi na izboljšanje zdravja kosti in mišic, telesnih funkcij, spoznavnih sposobnosti ter kakovosti življenja.
Slovenske smernice za 24-urno gibalno vedenje odraslih vključujejo priporočila za telesno dejavnost, sedentarno vedenje in spanje. Odraslim se priporoča ukvarjanje z zmerno- do visoko-intenzivno telesno dejavnostjo vsaj 150 minut na teden, pri čemer šteje tako telesna dejavnost med ukvarjanjem z rekreacijo ali s športom, kot tudi med ukvarjanjem z vsakodnevnimi dejavnostmi v prostem času, na poti z ene lokacije na drugo, na delovnem mestu in med domačimi opravili. Priporoča se omejevanje sedentarnega vedenja na 7 ur na dan ali manj in redno zagotavljanje 7–9 ur spanja na dan (oz. 7–8 ur na dan za odrasle, stare 65 let in več). Doseganje vseh priporočil hkrati prinaša večje koristi za zdravje, kot le doseganje posameznega priporočila.
Evropski teden športa je priložnost za konkretne in aktivne spremembe v življenjskem slogu
Za ohranjanje in izboljšanje zdravja je pomembno, da najdemo pravo ravnovesje med dejavnostjo in počitkom. Ko spreminjamo življenjski slog, je pomembno, da s spremembami vplivamo na dovolj gibanja in spanja – to naj bo naš recept za zdravje!
Če potrebujete pomoč in podporo pri krepitvi telesnega in duševnega zdravja, je v zdravstvenem domu na razpolago celovit program integrirane preventive kroničnih bolezni Skupaj za zdravje, namenjen izboljšanju zdravja in kakovosti življenja prebivalcev Slovenije. Nacionalni inštitut za javno zdravje bo v tem času v sodelovanju z nekaterimi lokalnimi centri za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojnimi centri v zdravstvenih domovih izvajal različne aktivnosti za promocijo zdravega in aktivnega načina življenja.
»Priporočamo, da se glede terminov in vsebine konkretnih dogodkov in aktivnosti pozanimate bodisi v vaši lokalni skupnosti ali v vašem lokalnem centru za krepitev zdravja ali zdravstvenovzgojnem centru, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov. Strokovnjaki na področju krepitve zdravja in aktivnega življenjskega sloga so vam v dotičnih centrih na voljo vse leto. Svojo raven telesne dejavnosti in telesno pripravljenost lahko ocenite in izboljšate na krajših ali daljših delavnicah ter se vzporedno opolnomočite za spremembo gibalnih navad. Vabimo vas, da se oglasite tudi na individualnem posvetu s strokovnjakom za gibanje – fizioterapevtom in kineziologom – kjer boste med drugim pridobili informacije o varni in hkrati učinkoviti telesni dejavnosti ali vadbi, primerni za vaše zdravstveno stanje in starost ter življenjske navade. Če ste stari 65 let in več, vas vabimo na preventivno obravnavo »Koliko še zmorem?«, kjer bo fizioterapevt ali kineziolog preveril vaše tveganje za funkcijsko manjzmožnost ali za padce. Ravno tako pa vam strokovnjaki v teh centrih lahko svetujejo, kateri organizirani programi vadbe, primerni za vas, potekajo v vaši lokalni skupnosti. Letos se je Nacionalni inštitut za javno zdravje pridružil nacionalnemu projektu »Zmigaj se do vadbe«, katerega nosilec je Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez. Projekt telesno nedejavnim odraslim ponuja številne brezplačne celoletne programe športno rekreativne vadbe, ki se bodo začeli izvajati oktobra 2025 in zaključili leta 2028. Vadba se bo izvajala po vseh slovenskih regijah. Tisti, ki vam organizirana skupinska vadba ne ustreza, pa boste lahko od fizioterapevtov in kineziologov v centrih za krepitev zdravja ali zdravstvenovzgojnih centrih dobili konkretne nasvete, kako samostojno ohranjati redno telesno dejavnost,« izpostavlja Andrea Backovič Juričan, ki vodi področje telesne dejavnosti znotraj Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Evropski teden športa je priložnost za povezovanje, združevanje in vključevanje vseh preko športa in telesne dejavnosti.
Pridružite se Evropskemu tednu športa in skupaj prispevajte k lastnemu zdravju in k bolj zdravi in uspešnejši družbi. Informacije o brezplačnih dogodkih so dostopne na spletni strani Evropskega tedna športa.
Aktivnosti za spodbujanje telesne dejavnosti prebivalstva v času Evropskega tedna športa so del Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti Dober tek Slovenija, s katerim želimo izboljšati tako pogoje za telesno dejavnost kot tudi prehranjevalne in gibalne navade prebivalstva od najzgodnejšega otroštva do pozne starosti z namenom preprečevanja debelosti in z njo povezanih kroničnih bolezni.
Evropski teden športa je pobuda Evropske komisije za spodbujanje športa in telesne dejavnosti v Evropi. Slogan kampanje je #BEACTIVE/#BODIAKTIVEN, njen cilj pa je spodbuditi prebivalce Evropske unije k redni telesni dejavnosti.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
